»Zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalni ravni ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov,« to je glavni namen zakonodajne pobude za omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna, ki so jo v stranki Pirati prejšnji teden naslovili na državni zbor. Za zbiranje 5000 podpisov bodo imeli čas do 1. junija. Če bo pobudnikom uspelo zbrati dovolj podpisov, bo predsednica DZ po prejemu predloga zakona skupaj s podpisi podpore poslance obvestila o začetku zakonodajnega postopka.
»Novembra smo bili prvič izvoljeni v ljubljanski mestni svet, kjer smo kaj kmalu ugotovili, da ima župan z večino v mestnem svetu popoln nadzor nad zakonodajno, izvršno in nadzorno vejo lokalne oblasti,« je za Dnevnik dejal sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović. Pirati menijo, da je zamenjava človeka na oblasti dobra za demokracijo. »Z omejitvijo županskih mandatov bo tudi več ljudi motiviranih za kandidaturo,« je bil jasen sekretar Piratske stranke in dodal, da je problematičnost »večnih« županov v Sloveniji po zadnjih lokalnih volitvah izpostavil tudi kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope.
Pirati se zavedajo, da nekatere parlamentarne stranke predloga ne bodo podprle, saj so tako imenovani večni župani bodisi njihovi člani bodisi so jih na volitvah podprle. »Zakon je kratek, podpora med volilno bazo, ki jo nagovarjamo prek naših kanalov, je visoka. Da nam bo uspelo zbrati podpise, ne dvomimo,« je sklenil Feratović in kot primer iz tujine omenil Portugalsko in Italijo, kjer že poznajo takšno omejitev županskih mandatov.
Stranke imajo do pobude različna mnenja. Z omejitvijo mandatov se strinjajo v Levici. Toda bolj kot sama omejitev županskih mandatov se zdi Levici pomembna uvedba instituta ljudskega odpoklica političnih predstavnikov na vseh ravneh. »Menimo, da morajo imeti prebivalci možnost izreči nezaupnico županu oziroma odpoklicati voljene funkcionarje,« so pojasnili. Hkrati pri Levici opozarjajo, da je treba lokalno samoupravo demokratizirati. V stranki se zavzemajo za možnost odpoklica župana, uvedbo participativnega proračuna, izvedbo referendumov o najpomembnejših tematikah, opolnomočenje svetov četrtnih skupnosti ter uveljavitev večje participacije občanov prek zborov občanov.
Okrepili bi sistem nadzorovanja
Če Levica in Pirati omejitev županskih mandatov podpirajo, pa so do predloga skeptični pri Slovenski ljudski stranki in Novi Sloveniji. Tina Bregant, samostojna ljubljanska občinska svetnica iz vrst SLS, meni, da »ne smemo zaradi enega gnilega jabolka zavreči celotnega mehanizma demokracije«. Glede zakonodajne pobude Piratov so v stranki skeptični, ne strinjajo se z zunanjo omejitvijo županskih mandatov. »Že res, da v primeru mestne občine Ljubljana opažamo, da z naraščanjem števila mandatov prihaja do zlorab županskega položaja. A namesto omejevanja županskih mandatov bi se bilo treba osredotočiti na učinkovite nadzorne mehanizme,« je dejala Bergantova, ki zagovarja tudi primerno sankcioniranje županov v primeru zlorabe demokratičnih mehanizmov. Po njenih besedah sicer županova ekipa pogosto začne dobro in učinkovito delati šele v drugem mandatu, nekaj pa je bilo po mnenju Bregantove tudi županov, ki so v svojem dolgoletnem županovanju za občino naredili veliko dobrega.
»Mandatov županov ne moremo omejevati, sicer omejujemo demokracijo,« je bila jasna Mojca Sojer, edina ljubljanska mestna svetnica Nove Slovenije. Krščanski demokrati so prepričani, da bi morali večje napore vlagati v nadzor, da ne bi prihajalo do korupcijskih in drugih protizakonitih dejanj. »Primer ljubljanskega župana kriči do neba. Nihče ni tako zaščiten pred pregonom, kot je župan Zoran Janković,« je dejala Sojerjeva, ki je sicer prepričana, da je v dveh županskih mandatih težko izpeljati večji projekt ter zanj pridobiti potrebna sredstva ter gradbena in druga dovoljenja.
Za komentar o zakonodajni pobudi smo prosili tudi Slovensko demokratsko stranko, a odgovora na naše vprašanje nismo dobili.
Prav tako se do zakonodajne pobude ni opredelilo Gibanje Svoboda. V največji koalicijski stranki so prepričani, da se je tovrstnih sprememb treba lotevati s široko razpravo in iskanjem širokega konsenza, zato menijo, da bi bila o tej temi nujna javna debata.
Omejitev z daljšim mandatom?
Ne le politične stranke, omejevanju županskih mandatov ni naklonjen niti dr. Miro Haček, nosilec predmeta lokalna samouprava na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Za redno delo županov je omejitev na osem let vodenja občine po njegovem mnenju problematična. Za veliko razvojnih in infrastrukturnih projektov sta namreč potrebna več kot dva mandata. »V primeru omejitve mandatov bi bilo treba razmisliti o daljšem mandatu, morda šestletnem,« je pojasnil Haček, ki se hkrati boji, da bi z omenitvijo mandatov zmanjšali transparentnost vodenja občin: po »počitku« bi bili župani izvoljeni v občinske svete, novi župan, ki bi ga sami prej izbrali, pa bi jih imenoval za podžupane in jim podelil polna pooblastila. »Tako bi dobili slamnate župane in župane v senci, ki bi imeli skoraj vso moč in nobene odgovornosti,« je pojasnil politolog, ki meni, da je omejevanje mandatov zgolj lokalnim političnim funkcionarjem diskriminatorno. »Problematično pa je tudi z vidika evropske listine o lokalni samoupravi, ki zahteva polno sodelovanje lokalnih skupnosti v postopkih, ki jih zadevajo,« je sklenil Haček.
