Občina Šoštanj je med 117 občinami, ki so že prejele predplačilo državne pomoči za odpravo posledic avgustovske naravne nesreče, na visokem 11. mestu, kar zagotovo priča o obsežnosti škode, ki so jo utrpeli tako prebivalci kot infrastruktura. Medtem ko so v občini daleč najbolj pereč problem predstavljali številni plazovi, so bili ljudje v naselju Pohrastnik poplavljeni že tretjič v zadnjih nekaj desetletjih. Zaradi strahu, da bi se tovrstna poplava ponovila še kdaj, so se obrnili na župana Borisa Goličnika in zahtevali skupni sestanek tudi z odgovornimi v državi, da bi lahko zanje poiskali primerno rešitev. Gre namreč za naselje, kamor so se prebivalci pred desetletji že preselili z območij, ki so se pogreznila zaradi intenzivnega izkopavanja premoga, zemljišča v Pohrastniku pa jim je v preteklosti zagotovil Premogovnik Velenje.
Morebitne rešitve bodo
pripravili na direkciji za vode
Na povabilo župana Borisa Goličnika so se v Šoštanju zbrali minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic z ekipo, direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre s sodelavci in projektanti, vodja sektorja za investicije Slovenskih železnic Dejan Jurkovič pa tudi direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. »V občini Šoštanj imamo kar 315 kilometrov vodotokov, občina pa jih je po letošnjih poplavah doslej sanirala nekaj več kot 24 kilometrov,« je dejal župan Goličnik. Da občina skrbi za čiščenje Toplice in Florjanščice, se je strinjala tudi Romana Kolenc, prebivalka naselja Pohrastnik, ki je bila hkrati pobudnica sestanka. Hkrati je izrazila zaskrbljenost, kako bo v prihodnje, saj tudi krajani Pohrastnika ob vsakem dežju s strahom pogledujejo proti reki in ne morejo mirno spati. V nekaj desetletjih so bili poplavljeni že tretjič, zato zdaj pričakujejo, da bosta občina in država prednostno poskrbeli za protipoplavno zaščito tega naselja. Kot je poudaril Šefic, bo tudi v tem primeru imela končno besedo pri odločitvah stroka. »Naš interes vsekakor je, da se določeno območje zaščiti, cilj je obdržati hiše in naselja, vendar ob dejstvu, da so tveganja za ljudi tako nizka, da je izvajanje ukrepov sploh smiselno,« je dejal Boštjan Šefic. Skrajni ukrep bi bil, da bi tudi s tega območja nekatere prebivalce preselili. »Dejstvo je, da stoodstotne poplavne varnosti ni, govorimo le o zmanjšanju poplavne ogroženosti,« je bila iskrena Neža Kodre in dodala, da bodo v začetku prihodnjega leta pripravili nekatere konceptualne rešitve in jih predstavili. Kar nekaj prebivalcev je izpostavilo tudi prisotnost železnice. Kot je dejal Dejan Jurkovič, se je od zgraditve železniške proge (leta 1891) do danes to območje res zelo spremenilo. A kljub temu da načrtujejo nadgradnjo proge, ovir za izvedbo kakršnih koli protipoplavnih ukrepov pod železniškimi mostovi na vodotokih s strani pristojnih služb ni. Ponovno srečanje s krajani v Šoštanju načrtujejo v začetku prihodnjega leta, ko bodo na direkciji za vode tudi pripravili morebitne rešitve in jih predstavili širši javnosti.
