V občini Gorenja vas - Poljane zadnja leta še posebej spoštljivo oživljajo Dvorec Visoko, nekdanje domovanje dr. Ivana Tavčarja, v katerem so bile napisane najlepše slovenske povesti. Nekdanji lovski dvorec loške gospode, kasneje pa domovanje rodbine Kalan je Tavčar kupil leta 1893, ko se je vrnil v rodno Poljansko dolino. V okviru domačije je tudi grobnica, v kateri je pokopan. Po legendi naj bi znameniti pisatelj na podstrešju dvorca našel polno skrinjo zapiskov o rodbini Kalan, ki so mu bili navdih za pisanje Visoške kronike. Ta skrinja je obiskovalcem Tavčarjeve domačije še vedno na ogled. Dogajanje bo tam do konca leta posvečeno 100. obletnici smrti vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma.
»Ponosni smo, da je slovenska vlada lani leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto, ki ga bomo obeležili s pestrim programom praznovanja, čigar častna pokroviteljica je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko,« je zadovoljen župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Osrednja slovesnost bo 28. maja v Gorenji vasi, ko bodo na slavnostni akademiji počastili tudi 100. obletnico Sokolskega doma, saj je bil Tavčar pomemben pobudnik in podpornik slovenskega sokolskega gibanja. Na posestvu svojega dvorca si je dal urediti celo prvo travnato teniško igrišče na slovenskem območju, bil je tudi predsednik prve slovenske kolesarske organizacije, Kluba slovenskih biciklistov. Tudi zato bodo v okviru Tavčarjevega leta na posestvu vnovič organizirali turnir Tenis v belem, športno zanesenjaštvo pisatelja pa bodo ob letečem cilju na Visokem obeležili tudi na Maratonu Franja.
Za slovenski jezik in pravno državo
»Dejstvo je, da Ivan Tavčar ni bil samo pisatelj in politik, ampak je bil vse življenje tudi odvetnik, ki se ni nikoli upokojil. Bil je član Kranjske odvetniške zbornice, ki je bila ustanovljena leta 1868 v času avstro-ogrske monarhije na podlagi novega zakona o odvetništvu, imenovanega Odvetniški red (Advocatenordnung). V času Avstrijskega cesarstva je odvetnike najprej imenoval cesar, nato višje deželno sodišče in nazadnje pravosodni minister, odvetniki pa so postali samostojni in neodvisni šele takrat, ko jih ni več postavljala vsakokratna oblast, ampak je o tem, kdo izpolnjuje v zakonu določene pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, začela odločati odvetniška zbornica oziroma odvetniki sami. Kranjska odvetniška zbornica ima zgodovinske zasluge za uveljavitev slovenskega jezika v uradnem poslovanju in za uveljavitev vladavine prava,« je ob torkovi predstavitvi programa Tavčarjevega leta poudaril legendarni slovenski odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem dr. Peter Čeferin.
Kot ugleden odvetnik je Ivan Tavčar tudi uspešno vstopil v politiko, bil je ljubljanski župan, poslanec v deželnem in državnem zboru, pa tudi poslanec v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS. V zvezi z razlogi, zakaj so mnogi odvetniki postali tudi pisatelji, je dr. Čeferin opozoril na knjigo o slovenskih odvetnikih in notarjih v znanosti in umetnosti, v kateri je dr. Franc Skaberne zapisal naslednje: »Advokati so se v vsih časih in pri vsih narodih odlikovali kot pesniki in pripovedniki. Izvrševanje poklica jim daje mnogo snovi za pesniško obdelavo. Odvetnik ima priložnost opazovati ljudi od vseh strani: v svoji pisarni, v razpravni dvorani, pred policijo in drugimi upravnimi organi in v izvrševanju njihovega lastnega poklica. V njegovo pisarno stopajo kakor v spovednico, zaupajo mu najskrivnejše tajnosti svojega življenja, razgalijo mu svojo dušo, svoje slabosti in skrbi. Ali je čudno, da advokata zasrbi roka in napiše novelo, roman ali celo dramo, zlasti ako ima živo fantazijo in mu pero gladko teče?«
