Krajinski park Zajčja dobrava je najstarejše razglašeno zavarovano območje v mestni občini Ljubljana in je ta status dobil z odlokom leta 1972, z začetkom veljave od 1. januarja 1973, z namenom ohranitve zelene bariere med stanovanjskim območjem in industrijsko cono, ob vse gostejši poselitvi vzhoda Ljubljane pa naj bi služil tudi kot rekreacijska točka. »A prvi krajinski park v Ljubljani je ob svoji 50-letnici, in to v času podnebnih sprememb, ko so mestni gozdovi še toliko bolj pomembni, v slabem stanju, ker nima upravljalca,« na razmere v Zajčji dobravi opozarja krajanka.

Območje, ki je le v manjšem delu v lasti MOL, večinsko pa je v rokah različnih zasebnikov, je degradirano, poudarja občanka. »Ljudje sekajo drevesa za mlaje, lomijo zelenje in odlagajo smeti. Zaradi lubadarja so morali lani posekati tudi več smrek.« Težave z odpadki v Turističnem društvu Zajčja dobrava, kjer prostovoljno skrbijo za krajinski park, rešujejo s čistilnimi akcijami, ki jih organizirajo enkrat na leto oziroma po potrebi večkrat. »Smeti se pojavljajo na stalnih mestih, ki jih vsako leto očistimo, pri čemer so jih na nekaterih lokacijah zaradi našega vztrajnega čiščenja nehali odlagati. Sedaj so odpadki predvsem stihijsko odvrženi,« stanje opisuje predsednik Turističnega društva Zajčja dobrava Edo Podobnik. V turističnem društvu opozarjajo, da bi krajinski park za izboljšanje stanja nujno potreboval upravljalca, ki bi začrtal tudi njegove nadaljnje razvojne možnosti. Vendar stari odlok za to ne ponuja ustrezne pravne podlage. Akt o zavarovanju območja mora namreč na podlagi zakona o ohranjanju narave določiti tudi način upravljanja zavarovanega območja, česar pa odlok iz 70. let ne določa, prav tako ne določa drugih vsebin, ki so sicer obvezni sestavni deli akta o razglasitvi zavarovanega območja, kot so denimo varstveni režim, razvojne usmeritve in drugo.

Novega odloka še ni na vidiku

Da bi Krajinski park Zajčja dobrava torej dobil upravljalca, bi morali sprejeti nov odlok, saj je tisti iz leta 1972 zastarel. Pri čemer so pobudo za imenovanje upravljalca najstarejšega ljubljanskega krajinskega parka v Turističnem društvu Zajčja dobrava na četrtno skupnost in občino naslovili že leta 2015. Vendar krajinski park še vedno nima upravitelja, zato bodo pobudo za ohranitev, vzdrževanje in skrb za krajinski park, kot še pravi Edo Podobnik, v kratkem ponovno vložili.

Na vprašanje, kako je s pripravo pravne podlage, ki bi v najstarejšem ljubljanskem krajinskem parku zagotovila imenovanje upravitelja, so na občinskem oddelku za varstvo okolja odgovorili, da »Krajinski park Zajčja dobrava potrebuje nov odlok, ki pa ga lahko MOL pripravi samo na podlagi strokovnega predloga Zavoda RS za varstvo narave«. Kot je pojasnila Alja Grošelj z ljubljanske enote zavoda za varstvo narave, se zavedajo, da je odlok o Krajinskem parku Zajčja dobrava zastarel in da tako območje potrebuje upravljalca, vendar tega letos niso uvrstili v program dela. »Razlogov za to je več, med pomembnejšimi sta pomanjkanje časa oziroma preobremenjenost strokovnjakov zavoda za varstvo narave ter dolgotrajnost postopkov za zavarovanje zaradi usklajevanja številnih interesov v prostoru,« so še sporočili iz zavoda. Letos zaključujejo »približno dveletno zahtevno pripravo strokovnih podlag za zavarovanje drevesnih in oblikovanih naravnih vrednot v mestni občini Ljubljana« in bodo tako imeli veliko dela z usklajevanjem odloka o drevesih, drevoredih in parkih. Naslednji območji, ki ju bodo vzeli v obravnavo, sta Grajski grič in Zajčja dobrava, ki jo bodo morda začeli obravnavati v letu 2024 ter, kot so še pojasnili na zavodu, območje najprej pregledali z vidika stanja naravne vrednote. Zavedajo pa se, da »stanje v Zajčji dobravi ni rožnato, pojavljajo se nedovoljeni posegi od odlaganja odpadkov do gradenj. Šele potem pridejo na vrsto strokovne podlage. Ne glede na vse pa imamo vsi pristojni že zdaj dovolj strokovnih in pravnih argumentov za to, da ta prostor ohranjamo, saj je Zajčja dobrava pomemben košček narave sredi urbane in intenzivne kmetijske krajine,« je zaključila Alja Grošelj. x