Koalicija za trajnostno prometno politiko je občino sicer pohvalila, da je v primerjavi s prvotnimi načrti izboljšala projekt preureditve cest okoli potniškega centra. A menijo, da bi z dodatnimi popravki projekt lahko v korist javnega prometa, kolesarjev in pešcev še izboljšali.
Mestna občina Ljubljana (MOL) je letos poleti ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaprosila za izvedbo predhodnega postopka med drugim tudi za projekt ureditve ključnih cest okoli bodočega potniškega centra Ljubljana. V tem postopku bo ministrstvo presodilo, ali bo morala občina za načrtovane posege v Vilharjevo, Masarykovo in Šmartinsko cesto izvesti presojo vplivov na okolje.
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), ki je neformalno združenje nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja prometa, je po proučitvi občinske dokumentacije v okviru predhodnega postopka komentirala načrtovane rešitve in izpostavila precej pomanjkljivosti. A nato je občina oktobra predstavila nekoliko spremenjen projekt ureditve cest. »Projekt, ki je bil še poleti res neobetaven, se je že do zdaj opazno spremenil na bolje za kolesarje, pešce in javni promet. Kljub temu ocenjujemo, da je prostora za izboljšave še veliko. Komentarje glede nove ureditve smo že posredovali na MOL in jih javno objavili,« je povedala Marjeta Benčina iz Focusa – društva za sonaraven razvoj, ki je eden od članov KTPP.
Benčinova je v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko v oktobrski različici občinskih načrtov pohvalila, da na nobeni od obodnih cest okoli glavne železniške postaje ne bo bistvenega povečanja zmogljivosti za osebni avtomobilski promet. Prvotni projekt je denimo predvideval širitev Vilharjeve ceste od Železne ceste do Topniške ulice v štiripasovnico. Po tem načrtu bi bili vsi štirje pasovi namenjeni avtomobilom, zaradi širitve pa bi padlo še veliko dreves. Po novem občina na tem odseku načrtuje tripasovnico, pri čemer bo eden od pasov namenjen avtobusom in bo torej rumen. Na ta račun bo občina lahko ohranila več obstoječih dreves ob tem delu Vilharjeve ceste, so izpostavili.
Koalicija velike upe polaga tudi v napoved celovite prenove sheme avtobusnih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). »Čeprav ne gre za del projekta Potniški center Ljubljana, pa je po našem mnenju ključnega pomena za njegovo uspešnost, zato se nam zdi to zelo pomemben nastavek za nadaljnji razvoj projekta,« so zapisali v pisnem odzivu na načrte za ureditev cest, ki jih je ljubljanska občina predstavila oktobra. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko menijo, da bi po idealnem scenariju postajališče LPP na Masarykovi cesti v prihodnosti lahko postalo glavna prestopna točka med linijami LPP. To bi bilo še toliko bolj primerno, ker bo ravno v bližini tega postajališča zgrajen južni terminal nove avtobusne postaje, na katerem bodo ustavljali regionalni in primestni avtobusi. »Za nadaljnji razvoj projekta je zato pomembno opredeliti, kateri avtobusi bodo ustavljali na Masarykovi, kateri pa na Vilharjevi, pri čemer je pomembno, da se bodo na Masarykovi ustavljali tisti, ki v največji meri služijo dnevnim vozačem,« so izpostavili v koaliciji.
Bo potrebna še ena javna razgrnitev?
Na okoljskem ministrstvu so povedali, da so v času javne razgrnitve prvotnega občinskega projekta ureditve cest okoli potniškega centra poleg pripomb Koalicije za trajnostno prometno politiko prejeli še pripombe fizičnih oseb, predstavnikov etažnih lastnikov stavbe Situla ter članov sveta četrtne skupnosti Bežigrad Toma Barića (Levica) in Luke Florjanca (Vesna – zelena stranka).
A ker je po javni razgrnitvi občina predstavila novejšo različico načrtov prometne ureditve, se sedaj postavlja vprašanje, ali bo ministrstvo novo dokumentacijo s spremenjenim projektom moralo še enkrat razgrniti javnosti in ponovno zbirati pripombe. Na okoljskem ministrstvu še ne vedo, kako bodo ravnali. O tem bodo lahko odločili šele potem, ko bodo od občine prejeli pojasnila, vključno z novo dokumentacijo, na podlagi katerih bodo lahko sprejeli ustrezne odločitve.
Imeli bodo vpogled v celotno dokumentacijo
Trem članom Koalicije za trajnostno prometno politiko, ki imajo status nevladnih organizacij v javnem interesu na področju varstva okolja (Ipop – Inštitut za politike prostora, Focus – društvo za sonaraven razvoj in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja), je okoljsko ministrstvo v predhodnem postopku že priznalo status stranskih udeležencev. Benčinova je pojasnila, da so za tak status v postopku zaprosili zato, ker jih načrtovanje potniškega centra v Ljubljani zanima v kontekstu podpore razvoju javnega potniškega prometa.
S pridobitvijo statusa stranskih udeležencev bodo trije predstavniki koalicije sproti seznanjeni z dokumentacijo v spisu, z mnenji, z dopisovanji med ministrstvom in občino in podobno. »Na tak način, ko je stranski udeleženec seznanjen z vso dokumentacijo v zadevi, lahko bolje presodi utemeljenost končne odločitve ministrstva za okolje, podnebje in energijo,« je pojasnila Benčinova. Napovedala je, da se bodo odzivali na »vabila Mestne občine Ljubljana glede nadaljnjih postopkov projekta, novosti in sprememb. Ker smo seznanjeni z vso dokumentacijo, bomo lažje predvideli, kjer se lahko vključimo s svojimi komentarji. Za nas formalno sodelovanje pomeni predvsem bolj transparentno in pregledno možnost sodelovanja,« je še razložila.
