V Sloveniji so se s curlingom, katerega začetki segajo v 16. stoletje na Škotsko, začeli ukvarjati v letu 2010. »Gre za moštveni šport, ki je podoben balinanju, le da ekipi s štirimi igralci pri igri na ledu ne uporabljata balinčkov, ampak težke nabrušene kamne, imenovane stones. Na vsaki strani igralne površine je narisana tarča v obliki kroga, v katerega skušajo igralci čim bolj približati kamen. Trije igralci so zadolženi za metanje in pometanje z metlo, s katero topijo kapljice na ledu, četrti igralec pa medtem nadzoruje metalne strategije,« pravila pri curlingu povzame igralec in ledni tehnik Tomas Tišler. V dvorani Zalog, kjer je kot vodja objekta zaposlen v okviru Javnega zavoda za šport Ljubljana, se s curlingom ukvarjajo že nekaj let.

»V Sloveniji je za ta šport, ki je primeren za vse generacije, veliko zanimanja, še posebno za zabavo oziroma na rekreacijski ravni. Številna podjetja in šole v decembru pri nas na ledu organizirajo letna srečanja in krepitve tima, razne dogodke, na katerih ljudi seznanjamo s curlingom, pa v času zime prirejamo tudi na odprtih drsališčih po Sloveniji,« pojasni sogovornik. S curlingom se je seznanil pred trinajstimi leti in se večkrat uvrstil v slovensko reprezentanco.

Na treninge in tekme v tujino

»Na žalost Slovenci nimamo pogojev za resne treninge in se moramo voziti v tujino, najpogosteje na Slovaško ali v Italijo, kar nam vzame precej dragocenega časa. Poleti vadimo tudi v snežnem tunelu v Planici, kjer nam uredijo poligon z ledom. Hokejski led v Zalogu in na Jesenicah namreč za curling ni primeren. Za naše aktivnosti se led, na katerem se ne uporabljajo drsalke, ampak športna obutev, pripravi drugače kot pri hokeju, kjer ledeno ploskev uredijo z gladilnikom ledu – rolbo. Pri curlingu led režejo in ga pri tem škropijo z razpršeno vodo, ki zamrzne takoj ob stiku z ledom in kamnom omogoča hitrejše drsenje,« je pojasnil Tišler. V prihodnjih dneh se bo odpravil na izbirno tekmo v italijansko mesto Brunico, kjer bo ciljal na vnovični sprejem v reprezentančne vrste.

V naši državi je sicer v okviru Curling zveze Slovenije registriranih približno 200 tekmovalcev, na največjih svetovnih tekmovanjih pa za najuspešnejša veljajo moštva v Združenem kraljestvu, Kanadi, na Švedskem in v drugih skandinavskih državah. Katere pa so lastnosti najuspešnejših tekmovalcev tega športa, v katerem so na zimskih olimpijskih igrah v francoskem Chamonixu tekmovali že leta 1924, potem pa so ga po 50 letih zatišja med olimpijske športe vnovič umestili leta 1998 v japonskem Naganu? »Tako kot pri večini ekipnih športov so tudi pri curlingu pomembni ekipni duh, veliko odrekanja, trd trening, mirni živci in vztrajnost,« je jasen Tomas Tišler. Pod njegovim vodstvom se je na pokritem medvoškem drsališču nedavno na ves glas zabavalo sedem mešanih ekip, ki so dokazale, da slabo vreme s padavinami in starost nista ovira za zimsko rekreacijo na svežem zraku. Spoznavanje curlinga in možnost tekmovanja bodo tam vnovič izvedli v začetku prihodnjega meseca.