Večina v mestnem svetu je včeraj potrdila tako rebalans letošnjega proračuna kot tudi osnutka proračunov
za prihodnji dve leti. Vsak od navedenih dokumentov je težak po več kot pol milijarde evrov. V vsakem od proračunov je mestna uprava namenila okoli 220 milijonov evrov za investicijske odhodke.
Mestne opozicije visoki zneski v proračunskih dokumentih niso impresionirali, saj so imeli svetniki več pripomb in predlogov za popravke občinskih finančnih načrtov. Svetniški klub Levica je med drugim predlagal, naj pripravljalci že v proračun za leto 2024 vključijo tako imenovani participativni proračun, da bi občani lahko predlagali in tudi neposredno odločali o porabi dela proračunskih sredstev. Poskusno naj bi prihodnje leto po predlogu Levice participativnemu proračunu namenili pet odstotkov sredstev za investicije, kar bi znašalo 10,8 milijona evrov. Ob tem je svetnica Petra Blajhribar Kubo spomnila, da so takšen ukrep v Levici predlagali že pri sprejemanju proračunov za leti 2015 in 2016 ter nato ponovno za leti 2017 in 2018.
Za uvedbo participativnega proračuna se je izrekel tudi odbor mestnega sveta za lokalno samoupravo, ki mu predseduje Darinka Kovačič (SDS). Odbor je predlagal, da bi leta 2025 participativnemu proračunu namenili 0,5 odstotka celotnega proračuna, kar bi zneslo okoli 2,6 milijona evrov. Debati o participativnem proračunu sta se v mestnem svetu včeraj pridružila tudi podžupana iz vrst Liste Zorana Jankovića Aleš Čerin in Dejan Crnek.
Podžupana Aleš Čerin in Dejan Crnek sta zagotovila, da občina Ljubljana participativni proračun vsebinsko živi že od leta 2006. »Formalno nam manjka samo ena zadeva, to je formalno glasovanje občanov o predlogih,« je dejal Čerin, ki pa je opozoril, da bi referendumsko odločanje terjalo precejšnje stroške. Crnek je navedel podatek, da bi en referendum o predlogih v četrtni skupnosti stal med 400.000 in 500.000 evri. Po njegovem mnenju je bolj smiselno ta denar nameniti izvedbi kakšnega projekta.
Crnek, ki je bil tri mandate predsednik ene od četrtnih skupnosti, je zagotovil, da imajo občani v Ljubljani več kanalov, prek katerih lahko občini, četrtni skupnosti ali celo županu neposredno sporočijo svoje predloge in pobude, ki jih nato občinske službe uvrstijo na seznam in rešujejo. »Želel bi si, da bi tisti, ki je leta 2013 napisal, kaj je participativni proračun, najprej prišel pogledat, kaj delamo v Ljubljani. Ker trdim, da je naš sistem veliko učinkovitejši in boljši kot ta, o katerem govorimo. Mislim, da bi morali biti ponosi na to, kar delamo, to podpreti in ne ponavljati tega, kar imajo druga mesta. Mi smo unikatni. Naš participativni proračun je res dober,« je poudaril Crnek, ki si je želel, da bi debate o uvedbi participativnega proračuna enkrat za vselej končali.
Urška Honzak (Levica) je Crneku odgovorila, da je sicer pohvalo, da Magistrat občanom ponuja različne oblike sodelovanja, a da ti po definiciji niso participativni proračun. Pri tem je ključno, da je v proračunu vnaprej določen znesek za ta namen in da predloge projektov predlagajo občani, ki nato tudi sami referendumsko izberejo, katere bo občina morala izvesti. »Sam bi se nagibal k temu, da bi poskusno uvedli participativni proračun v prihodnjem letu samo v dveh četrtnih skupnostih, v središču mesta in eni na obrobju,« je včeraj presenetil Čerin. Honzakova je to idejo pozdravila, saj je bila prepričana, da ima občina dovolj sredstev za tak pilotni projekt in da imajo občani zagotovo tudi dobre predloge.
Čeprav je tudi stranka Gibanje Svoboda pred lanskimi lokalnimi volitvami ljubljanskim občanom obljubljala uvedbo participativnega proračuna, se njihovi svetniki na včerajšnji seji niso vključili v razpravo o tej temi. Velja omeniti, preden je Gibanje Svoboda stopilo v koalicijo z Listo Zorana Jankovića, so v volilnem programu zagovarjali namenitev najmanj dveh odstotkov investicijskih sredstev občine za participativni proračun.
Dedićeva proti sežigalnici za blato iz čistilnih naprav
V svoji pisni pripombi se je samostojna svetnica iz vrst Vesne – zelene stranke Jasminka Dedić obregnila ob proračunska sredstva za gradnjo objekta za sežig blata iz komunalnih čistilnih naprav. Po njenem mnenju mora občina opustiti ta projekt, »ker je zasnovan na zastareli tehnologiji, ki je škodljiva za okolje in zdravje ljudi. Novejše študije kažejo, da je sežig komunalnega blata najdražji in najbolj restriktiven način odstranjevanja teh odpadkov, poleg tega ima škodljive posledice na okolje zaradi emisij plinov, ki se spuščajo v zrak, in ostankov onesnaževal, kot je pepel, ki jih običajno odložijo na odlagališčih odpadkov.« Predlagala je, naj občina pri reševanju problema teh odpadkov uporabi inovativne tehnologije ravnanja z odpadki.
Ksenija Sever (SDS) je izpostavila, da so pripravljalci v proračunske dokumente vključili nove projekte, za katere do leta 2025 niso predvideli sredstev. To pomeni, da se bodo začeli izvajati šele po letu 2025. Takšni so prenova avditorija v Španskih borcih in Gledališča pod figo, ki ju je omenila Severjeva, ter denimo tudi prenova bastije, sanacija vstopnega mostu pri ljubljanskem gradu in odstranitev antene na Šancah.
Iz proračunov je razvidno, da naj bi občina v letu 2024 začela celovito rekonstrukcijo Tbilisijske ceste na odseku med Jamovo cesto in Cesto v Mestni log. Projekt, ki vključuje tudi gradnjo novega mostu čez Gradaščico, je ocenjen na nekaj manj kot 5,1 milijona evrov. Čeprav je župan Zoran Janković že pred časom napovedoval prenovo Litijske ceste na odseku med mostom čez Gruberjev kanal in Hruševsko cesto, bo prenova tega cestišča na vrsto prišla v letu 2024, kaže osnutek proračuna. Prihodnje leto naj bi se začela rekonstrukcija Barjanske ceste med križiščem z Ziherlovo cesto in avtocestnim priključkom Ljubljana jug. Iz proračunskih dokumentov je razvidno, da občina na tem odseku načrtuje ureditev štiripasovnice s površinami za kolesarje in pešce ter rekonstrukcijo avtocestnega priključka. Iz proračunskih dokumentov je razvidno, da naj bi se prihodnje leto začela gradnja tako imenovanega doživljajskega mostu čez Ljubljanico, ki bo povezal park Muste in Nove Fužine.
