Grožnje, nasilje, poškodovanje, posiljevanje, nadziranje, poniževanje, zmerjanje, ljubosumje, brcanje, nezaželeno otipavanje. Vse to in še mnogo drugih krutosti dan za dnem za štirimi stenami doživljajo številne ženske. V Centru za socialno delo (CSD) Gorenjska so letos do konca oktobra obravnavali 327 primerov nasilja v družini in v tem obdobju je bilo na Gorenjskem izrečenih 23 ukrepov prepovedi približevanja ali izselitve. Večinoma je šlo za nasilje nad odraslimi, pristojne službe pa so zaznale tudi porast nasilja odraslih otrok do svojih staršev in med povzročitelji nasilja zabeležile tudi mladoletne otroke. Vzroki, da žrtve nasilja ne poiščejo pomoči, so različni, od strahu pred storilcem, sramu, nemoči, občutka krivde, upanja po ohranitvi družine in spremembi povzročitelja nasilja na bolje do skrbi o tem, kakšen bo odziv okolice.
»Kljub temu, da smo zakon o preprečevanju nasilja v družini sprejeli že leta 2008 in je bilo v vseh teh letih veliko narejenega za zaščito žrtev družinskega nasilja, ostaja še veliko dela. Še vedno se morajo umakniti žrtve nasilja (ženske, matere z otroki). Pustiti morajo vse, kar poznajo in kar so ustvarile, ter iti v neznano in začeti znova. Ne vedo, kam gredo in kaj bo z njimi ter otroki,« poudarjajo v Društvu za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjske (VHG), kjer letos obeležujejo 20-letnico delovanja. V ta namen so v VHG izdali knjižico z naslovom 20 zgodb za 20 let, v kateri so zbrani zgodbe uporabnic programov društva, njihova doživetja in pogledi na prihodnost. V okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini bodo v društvu z različnimi aktivnostmi vse do 10. decembra poudarjali ničelno toleranco do nasilja in krepili zavedanje, da imajo vse ženske izbiro in da jim lahko le en klic spremeni življenje na bolje.
Pomagali več kot
1000 ženskam in otrokom
Potem ko se je prva uporabnica s svojim otrokom v VHG vključila leta 2003, ko so odprli prvo varno hišo, ji je v naslednjih letih sledilo 527 drugih žensk in 530 otrok. Leta 2009 so v društvu odprli dodatno enoto, leto kasneje materinski dom, leta 2015 pa še svetovalnico za informiranje in svetovanje žrtvam nasilja, ki deluje na Oldhamski cesti v Kranju. V prihodnje se v društvu nadejajo ustanovitve skupine za samopomoč za ženske, ki imajo izkušnjo nasilja. »Najmlajša uporabnica je bila stara 18 let, najstarejša 83. Povprečen čas bivanja v varni hiši, kjer ženskam in otrokom nudimo varen prostor, strokovno pomoč za okrevanje od posledic nasilja ter pomoč pri organiziranju novega življenja brez nasilja in osebnem razvoju, je 4,3 meseca, najdlje je uporabnica ostala 15 mesecev,« je ob jubileju Društva VHG, v program katerega se vključujejo ženske iz različnih okolij, povedala predsednica društva Staša Sitar.
»Slovenska zakonodaja je na področju obravnave nasilja zelo napredna in lahko pomaga žrtvam nasilja, če le sprejmejo pomoč. Zakon omogoča, da žrtev s pomočjo brezplačnega odvetnika na sodišču uveljavlja ukrep izselitve iz skupnega bivališča in prepoved približevanja,« poudarja koordinatorica za obravnavo nasilja v CSD Gorenjska Martina Cuznar in dodaja, da smo vsi dolžni imeti ničelno toleranco do nasilja, zato bodimo pozorni na ljudi okrog sebe in pomagajmo žrtvam: pokličimo policijo, obvestimo center za socialno delo ali pomagajmo žrtvam z informacijami o tem, kje lahko poiščejo pomoč.
