Novo mesto. V zadnjih dveh letih se je zgolj strošek električne energije povišal za 1,6 milijona evrov, pravi direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec. Hkrati so se v osmih občinah, ki jih pokriva novomeška komunala, zaključile velike, z evropskim in državnim denarjem podprte naložbe v vodooskrbo, zaradi česar so skupni stroški še višji. Zato komunali ne preostane drugega, kot da poviša cene storitev za občane, sicer se bo znašla v likvidnostnih težavah, pravi Kekec.
Povišale so se tudi preostale cene, denimo materiala za 15 do 30 odstotkov, kemikalij, ki jih potrebujejo pri čistilnih napravah, za kar sto odstotkov, strošek goriva je višji za petino. Kot pravi Kekec, so se z občinami uskladili za »znosne podražitve« za pet do sedem evrov na položnico oziroma za dvanajst do dvajset odstotkov, odvisno od posamezne storitve. »Tudi občine so del bremena prevzele s subvencijami, tako da občanov nismo oziroma ne bomo bremenili s celotno podražitvijo,« dodaja. »Uspelo se nam je dogovoriti za kompromis, da se podjetje še ohrani v nekem razvojnem ciklu, da lahko tudi občine še kaj postorijo in da lahko občani normalno plačajo položnice.«
Poenotili bi ceno vodarine
V Dolenjskih Toplicah je občinski svet že sprejel sklep o podražitvi, ki bo občanom prinesla za okoli devet evrov višje položnice za štiričlansko gospodinjstvo, v občini Škocjan pa za 5,4 evra. Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija bo v mestni občini Novo mesto povišanje dvanajstodstotno, zaradi subvencije pa se bo to na položnicah poznalo nekoliko manj. Te bodo za štiričlansko gospodinjstvo višje za okoli šest evrov, podražitev pa naj bi začela veljati s 1. majem. Kljub povišanju pa bodo cene še vedno na repu v primerjavi z drugimi mestnimi občinami, zatrjuje Macedoni.
Dodaja, da se dolenjska osmerica občin že dlje časa pogovarja tudi o poenotenju cene vodarine. »To bi bila solidarna poteza regije do tistih občin, ki so v slabši situaciji. Država bo morala nekako ugotoviti, kje so okolja, ki zaradi slabše demografije ali večje površine težko zagotavljajo neko normalno raven življenjskih stroškov svojim občanom. Zato bi morala v ta namen vzpostaviti določene mehanizme oziroma ukrepe.«
Pri tem izstopa zlasti občina Žužemberk, kjer je cena vodooskrbe že zdaj med najvišjimi v državi. Kot pravi žužemberški župan Jože Papež, je cena kubičnega metra vode pri njih zaradi razpršenosti območja in razgibanega terena kar 2,2 evra, medtem ko je v novomeški občini ta cena pod enim evrom. »Smo v absurdni situaciji. Vodo imamo že zdaj najdražjo, konec meseca pa bomo žal spet morali v podražitev. Toda drugega nam ne preostane, kajti občina sama prek subvencije višjih cen ne bo mogla pokriti, sicer bi morali ustaviti vse druge investicije.« Položnice v občini Žužemberk naj bi bile, če se bo občinski svet seveda strinjal, višje za šest do sedem evrov za štiričlansko družino. »Če ne bi povišanja cen delno krila občina iz subvencij, bi bile položnice za gospodinjstva višje tudi za 30 do 35 evrov,« je dejal Papež.
Še vedno 500 ljudi
brez vode
Žužemberška občina pa se ob tem sooča še z eno absurdno težavo. Pred tremi leti so namreč končali projekt gradnje suhokrajinskega vodovoda v petih občinah, vrednega 39 milijonov evrov. Pri tem sta tri četrtine denarja zagotovili Evropa in država, preostalo pa občine same, od tega 43 odstotkov občina Žužemberk. Poleg žužemberške so problematiko oskrbe s pitno vodo v projektu reševale tudi občine Dobrepolje, Kočevje, Dolenjske Toplice in Mirna Peč. Toda okoli petsto občanov, ki živijo večinoma na kmetijskem območju na Ajdovški planoti in v še dveh zaselkih, je kljub novemu vodovodu še vedno brez pitne vode, saj v okviru projekta niso bili zgrajeni sekundarni vodi.
Projekt je vreden 2,7 milijona evrov, občina pa bi v ta namen od države potrebovala še poldrugi milijon do dva milijona evrov, toda potrditve še vedno nima. Papež se ob tem boji, da bodo morali brez dokončanja sekundarnih vodov evropski denar celo vračati.
