Še eden od državnih projektov, ki že leta čakajo, da bi ugledali luč sveta, je Center znanosti v Trnovem. Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo v revidiranih letih 2014–2021 ni bilo učinkovito pri realizaciji projekta, saj je ta še vedno v fazi načrtovanja.
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport neučinkovito pri realizaciji projekta Centra znanosti v Trnovem, ki naj bi promoviral in populariziral znanost. Revizija je pod drobnogled vzela obdobje od začetka leta 2014 do konca leta 2021. Ministrstvo v tem obdobju, kot pravi računsko sodišče, med drugim ni izdelalo niti investicijskega programa niti načrta financiranja. »Projekt Centra znanosti je bil v obdobju, na katero se nanaša revizija, še vedno v fazi načrtovanja,« opozarja računsko sodišče. Ne gre spregledati, da je ministrstvo leta 2017 načrtovalo, da bo projekt končan sredi letošnjega leta, leta 2020 pa je bil rok podaljšan do konca prihodnjega leta.
Več vzrokov za zamude
Na ministrstvu so kot glavni razlog za zamude pri razvoju projekta navedli nerešena zemljiška vprašanja z mestno občino Ljubljana. Ministrstvo in občina naj bi v preteklosti preigravala več variant ureditve pravnih razmerij na zemljiščih v Trnovem, a so jih končno uredili novembra 2020 s podpisom pogodbe, ko je ministrstvo za skoraj dva milijona evrov od občine kupilo okoli 5700 kvadratnih metrov zemljišč.
Kot dodatni vzrok za zamude so na ministrstvu navedli še spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in pogoste menjave vlad. Iz revizijskega poročila je razvidno, da je v obravnavanem obdobju funkcijo ministra za šolstvo, znanost in šport opravljalo kar šest oseb.
V tem času so ministrstvo vodili Jernej Pikalo, Stanislava Setnikar Cankar, Miro Cerar, Klavdija Perger, Maja Zalaznik, Jernej Pikalo in Simona Kustec. Zadnji menjavi na ministrstvu pa smo bili priča junija letos, ko je Igor Papič ministrstvo prevzel od svoje predhodnice Simone Kustec.
Zaprosili za gradbeno dovoljenje in plačali komunalni prispevek
Sodeč po podatkih v reviziji je ministrstvo aprila letos na ljubljansko upravno enoto oddalo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in avgusta plačalo komunalni prispevek. A tudi če bo upravna enota kmalu izdala omenjeno dovoljenje, to še ne pomeni nujno, da si lahko obetamo skorajšnji začetek gradnje Centra znanosti. Ključni problem so finance.
Po zadnjih ocenah je Center znanosti ocenjen na slabih 31,2 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Ministrstvo je leta 2017 finančno konstrukcijo projekta sestavilo iz treh ključnih virov, in sicer iz evropskih sredstev, sredstev državnega proračuna in drugih virov (podjetja, javni zavodi, organizacije, mestna občina Ljubljana in podobno). Leta 2020 so na ministrstvu ugotavljali, da je vložek iz zasebnih virov negotov in da je malo možnosti za izvedbo v javno-zasebnem partnerstvu, zato so Center znanosti sklenili financirati zgolj iz dveh virov – državnega proračuna in evropskih sredstev. Računali so, da bi iz evropske blagajne lahko pridobili kar 21,9 milijona evrov oziroma približno 70 odstotkov potrebnih sredstev.
A ker šolsko ministrstvo službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ni oddalo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, omenjena služba ni mogla izdati odločbe o podpori projektu. Prav tako se je v vmesnem času iztekel operativni program do leta 2020, kar pomeni, da sicer razpoložljivih evropskih sredstev niso mogli počrpati. »Ministrstvo tudi ni izvajalo aktivnosti, da bi bil projekt Center znanosti sprejet v novi finančni perspektivi za obdobje od leta 2021 do leta 2027,« je izpostavilo računsko sodišče.
Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, »da so projekti, kakršen je Center znanosti, smiselni in potrebni za kakovosten razvoj družbe«. Temu pritrjuje tudi vlada, ki je junija 2020 projekt uvrstila na seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, kaže revizijsko poročilo. Državni zbor pa je marca letos sprejel resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji do leta 2030, ki Center znanosti prepoznava kot osrednjo institucijo na področju popularizacije znanosti.
