Gradnja Centra Rog poteka s polno paro, kar je videti predvsem na severni strani stavbe, ki gleda na Trubarjevo cesto. Po dokončanju temeljev in podzemne garaže tam hitro raste konstrukcija steklenega prizidka, ki ne bo poskrbel le za povezave s stopnišči in dvigali, temveč tudi za utrditev historičnega dela stavbe. Center naj bi zaživel spomladi prihodnje leto, ko naj bi se zaključila tudi prenova Petkovškovega nabrežja. Vodstvo Centra Rog je z več zunanjimi sodelavci medtem že pripravilo strategijo razvoja do leta 2027, ki jo bo na seji 17. oktobra potrjeval ljubljanski mestni svet.
Center od 20. maja letos s polnim petletnim mandatom vodi Renata Zamida, predsednik sveta zavoda, ki ga kot ustanovitelj obvladuje ljubljanska občina, pa je Krištof Mlakar, direktor javnega podjetja VOKA Snaga. V svetu zavoda je poleg štirih članov občine kot predstavnik Univerze v Ljubljani prisoten filozof Mladen Dolar, kot predstavnik Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pa Uroš Veber.
Članarina za laboratorije
še ni objavljena
Iz strategije je razvidno, da bo morala občina sredstva za programe in delovanje centra do leta 2025 povečati na 1,5 milijona evrov, pri čemer naj bi vodstvo zavoda iskalo še sponzorske in donatorske pogodbe ter si prizadevalo za uspešne prijave na evropske razpise. Prihodek zavoda bodo tudi najemnine za kavarno, bistro z delikateso in restavracijo ter šest lokalov za trgovsko dejavnost »na ciljnih področjih zavoda«.
Med bolj oprijemljivimi cilji iz strategije je do leta 2027 imeti vsaj 500 individualnih članov, ki bodo lahko uporabljali sedem skupnih proizvodnih laboratorijev na tisoč kvadratnih metrih v pritličju in deloma v drugem nadstropju stavbe. Gre za 3D izdelovalni laboratorij ali fablab z reciklirnico in elektro laboratorijem, tekstilni, lesarski, kovinarski, zeleni, multimedijski, kuharski in steklarsko-keramični laboratorij s sitotiskarsko delavnico. Zanimivo je, da so na spletni strani Centra Rog za večino laboratorijev že objavljeni seznami strojev in opreme, ki bodo na voljo uporabnikom.
Uporaba laboratorijev s strokovno pomočjo vodij delavnic bo na voljo vsem, od domačih mojstrov, študentov, otrok do upokojencev, ki bodo plačali članarino, ki sicer še ni javno objavljena, je pa bilo ob eni od predstavitev projekta navrženo, da naj bi bila cena podobna kot pri članarini za fitnes. »Ob včlanjenju bodo prejeli člansko izkaznico,
ki jim bo omogočala dostop do prostorov kakor tudi do strojne opreme. Terminsko in prostorsko bo dostopnost določena glede na stopnjo usposobljenosti posameznega člana, vrsto članarine, vrsto uporabe in podobno. Namen članarin in sistema dostopnosti je omogočanje funkcionalne souporabe prostora, samostojne in varne rabe prostora tudi zunaj uradnega odpiralnega časa in posledično večjega izkoristka javne infrastrukture,« je navedeno v strategiji.
Druga vrsta uporabnikov bodo profesionalni ustvarjalci, ki bodo imeli na voljo individualne in skupinske delovne prostore, ki se nahajajo večinoma v drugem nadstropju stavbe. Ti prostori bodo uporabnikom dodeljeni na podlagi javnih razpisov, in sicer za obdobje treh let. V strategiji je izrecno navedeno, da bodo imeli prednost trajnostno in družbenokoristno naravnani projekti, kar bo eden od kriterijev tudi pri oddaji prostorov za trgovine na Petkovškovem nabrežju.
Spomnili so se na
migrantske ustvarjalce
Javnosti prosto dostopna bo tudi enota mestne knjižnice v prvem nadstropju, ob kateri bo kavarna s pohodno teraso in verjetno enim lepših razgledov na mesto. Še ena kavarna bo urejena v kontejnerju RogLab, ki ga bodo z nabrežja prestavili v osem tisoč kvadratnih metrov velik park na severni strani proti Trubarjevi cesti. Ob kavarni bo otroško igrišče, v parku pa zasajen sadovnjak in urejen učni vrtiček, drevesa naj bi izbirali iz nabora avtohtonih sort. Na fasadi ob pasaži, ki vodi z Rozmanove ulice, bodo legalna grafitarska mesta.
Spomnili so se tudi na migrantske ustvarjalce, ki bodo v razdelanem konceptu centra mesto lahko našli
v enem od rezidenčnih delovnih prostorov, sicer pa je eden od ciljev na tem področju »razvoj vsaj dveh programov z migranti in za migrante med letoma 2023 in 2027«. »Center Rog hkrati pripoznava pomembnost medkulturnega pretoka znanja, idej in praks, k čemur lahko migranti in begunci pomembno prispevajo, in bo ciljno populacijo aktivno
vabil k sodelovanju. Pri tem bo redno sodeloval z izkušenimi področnimi nevladnimi organizacijami. Skladno s tem bo Center Rog vodil vključujočo politiko zaposlovanja in drugega angažmaja migrantov in beguncev. Zaposleni bodo vsaj enkrat na leto deležni usposabljanja za medkulturno mediacijo. Za večjo dostopnost programov bomo omogočili kvoto cenejših ali brezplačnih mest za ciljne populacije,« so na temo migrantov in beguncev napisali avtorji strategije.
