Poročilo odbora za podeljevanje nagrad bo podal predsednik in vrhunski alpinist Viktor Grošelj. Prihod je napovedal tudi Miroslav Cerar, s tridesetimi medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik, ki je leta 1965 na prvi podelitvi prejel nagrado in je, kot je na novinarski konferenci povedal Grošelj, verjetno edini še živeči nagrajenec iz tistega obdobja.
Grošelj je izpostavil, da bo celoten sklad za Bloudkove nagrade ob letošnji podelitvi prvič izenačen s Prešernovimi nagradami za kulturo in znaša 84.000 evrov. Za leto 2022 in letošnjo podelitev je odbor prejel 83 predlogov in obravnaval 79 nominirancev. »Zaradi neverjetnih dosežkov in razvoja slovenskega športa v zadnjih letih je Bloudkov odbor vsako leto postavljen pred zahtevnejše odločitve. Odločanje, komu podeliti priznanja, je ob številnih, ki si ga zaslužijo, skoraj misija nemogoče. Zato se Bloudkov odbor že nekaj let zavzema za spremembo pravilnika, po katerem lahko sedaj podelimo le tri, v izjemnih in posebej utemeljenih primerih pa največ štiri nagrade,« je na novinarski konferenci pojasnil Grošelj.
Odbor v sedanji sestavi želi doseči predvsem dve spremembi. Prva je, da se v letih olimpijskih iger število nagrad poveča za vse prejemnike olimpijskih medalj, tudi za tiste, ki v preteklosti Bloudkove nagrade še niso prejeli. Grošelj je navedel, da Bloudkove nagrade tako še niso dobili prvi dobitniki medalj z zimskih OI v samostojni Sloveniji (bronasti v Lillehammerju 1994) Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren Miklavec ter tudi judoistka Anamarija Velenšek in smučarska tekačica Vesna Fabjan.
Druga sprememba, za katero se odbor zavzema, pa je, da bi Bloudkova nagrada vsem prejemnikom prinesla isto priznanje in zakonske pravice, ne glede na to, ali so jo dobili za vrhunski mednarodni športni dosežek, življenjsko delo v športu ali za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Grošelj je dejal, da to med drugim vpliva na dodatek pri pokojninah, brez njega sta tako še vedno trener juda in tvorec številnih medalj na velikih tekmah Marjan Fabjan in Tone Vogrinec, organizacijski začetnik velikih uspehov alpskega smučanja. Oba sta, enako kot še mnogi, dobila nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, za kar pa dodatka za zdaj ni.
