Med zidovi renesančnega gradu Fužine je v zadnjem tednu poletnih počitnic živahno. Pod okriljem Muzeja arhitekture in oblikovanja že deseto leto poteka mala šola arhitekture. Otroci od šestega do trinajstega leta se pod vodstvom kustosinje in organizatorice projekta Natalije Lapajne seznanjajo z raznolikim svetom arhitekture in ga preizkušajo skozi materiale, oblike, svetlobo in barvo.

Otroci v poletni šoli na zabaven način raziskujejo teme aktualnih muzejskih razstav. Gre za celotedenski program, katerega izhodiščna točka je grad Fužine, v katerem muzej deluje. »Že sam fužinski grad in njegova stavbna dediščina sta izhodišče za raziskovanje. Najraje izdelujejo viteško opremo in maketo gradu,« pove kustosinja in doda, da je v skupini letos devetnajst otrok. Razloži tudi, da pri vodenju in organizaciji dejavnosti pomagajo tudi študenti arhitekture, antropologije in umetnostne zgodovine.

Plečnikova Ljubljana
in bienale oblikovanja

Program male poletne šole arhitekture letos sovpada s 27. bienalom oblikovanja (BIO27) z naslovom Supervernakularno. Predstavlja tehnologije in veščine preteklih generacij, ki so okolju prijazne. »Otroci veščine spoznavajo skozi praktično delo, pogovore in oglede razstav,« razloži Natalija Lapajne in doda, da je popoldne v načrtu gradnja maket kozolcev iz lesa v okviru delavnice spoznavanja stavbne dediščine sveta. »Material je vodilo arhitekturnega ustvarjanja. Glina za ustvarjanje afriške vasi, namesto snega pa sladkorne kocke za izdelovanje mini iglujev. Pomembno je tudi spoznavanje kulture,« še doda.

Otroci spoznavajo tudi Plečnikovo arhitekturo, saj letos obeležujemo 150. obletnico rojstva svetovno znanega arhitekta. »Otrokom smo poskusili predstaviti, zakaj je bil Plečnik tako izjemen in univerzalen. Mostovi niso samo objekti za prečkanje vode, temveč trgi na vodi. Na njih se odvija življenje,« razloži kustosinja in doda, da so otroci en dan preživeli na terenu in se skozi Ljubljano popeljali z ladjico. »Uživali smo ob spoznavanju različnih mostov in ljubljanskih nabrežij.« Med drugim so obiskali tudi Plečnikovo hišo.

Prav tako pa so iz legokock gradili domišljijska mesta. S tem so spoznavali prve nebotičnike in pomen visokih stavb ter infrastrukture in prostorov za urbana središča. Natalija Lapajne izpostavlja, da so bile legokocke velikodušna donacija muzeju, s pomočjo katere bodo otrokom arhitekturo sveta lahko še bolj približali.

Otrokom je najbolj
všeč viteška oprema

»V muzeju ne kričimo,« ponosno pove sedemletni Jakob, medtem ko si ogledujejo razstavo. Osemletni Aleksander pove, da so med drugim izdelovali tudi kelihe po navdihu Plečnika, za dvanajstletno Sofio je bil najboljši del poletne šole izdelovanje viteške opreme, s katero so se spustili v domišljijsko igro vitezov, kraljic in kraljev, medtem ko je osemletna Laura najbolj uživala v vožnji z ladjico in raziskovanju Plečnikove Ljubljane.

Aina Radovan, študentka četrtega letnika arhitekture, na delavnicah poletne šole sodeluje že drugo leto. »Izdelovali smo kozolce, saj so pomemben del slovenske stavbne in kulturne dediščine, hkrati pa so se otroci naučili, kako je kozolec sploh postavljen,« pove in doda, da je pomembno, da otroci poznajo slovensko kulturno dediščino in tradicionalne tehnike ter predvsem, zakaj jih je treba ohranjati. Pove tudi, da je delo z letošnjimi udeleženci poletne šole zelo prijetno. Natalija Lapajne ob tem doda, da gre primarno za počitniško varstvo in ne šolo v klasičnem pomenu besede. »Bistveno je, da se skozi igro učijo razmišljati in opazovati grajeni svet, ki jih obdaja.«