Celje, Žalec. V Mestni občini Celje je zadnja vodna ujma največ škode povzročila na poplavljenih območjih Medloga, mestnega parka z Ledeno dvorano in Zagrada. Sproženih je bilo tudi veliko število zemeljskih plazov, ki jih je treba sanirati. »Delavci Javnega podjetja Zelenice še vedno odpravljajo škodo. V času vetrolomov in tudi poplav so odstranjevali številna poškodovana drevesa ter odpravljali ostale poškodbe na javni infrastrukturi. Skrbeli so za prevoznost cest, odstranjevali naplavine in sanirali škodo, predvsem na javnih površinah in v mestnem parku, kjer še vedno odstranjujejo mulj, sanirajo fontano in živo mejo, popravljajo urbano opremo ter nameščajo podrto prometno signalizacijo. Prav tako so sodelovali pri odstranjevanju posledic poplav v sosednjih občinah,« pravi Alja Tihle s celjske občine.
V parku je groba sanacija zaključena, ostalo škodo po poplavah pa bodo večinoma sanirali v okviru rednih vzdrževalnih del. »Posledice vetroloma so tako obsežne, da ni mogoče oceniti, kdaj bodo sanirana oziroma odstranjena vsa poškodovana oziroma podprta drevesa,« dodaja Tihletova.
Osem javnih uslužbencev
še na terenu
Komisija za odpravljanje posledic naravnih nesreč je na seji obravnavala prispele vloge in dodelila prve pomoči oškodovanim v julijskih in avgustovskih naravnih nesrečah. Celjska občina je objavila tudi dva razpisa, za področje športa in gospodarstva, ki vsebujeta tudi določila za dodelitev sredstev oškodovanim zaradi poplav. Še vedno pa osem javnih uslužbencev celjske občine sodeluje pri popisu in ocenjevanju škode v drugih občinah. »V občinah Braslovče in Gornji Grad nudijo pomoč na terenu že vse od 22. avgusta,« še povedo na celjski občini, ki se je po vremenski ujmi zelo hitro odzvala klicem na pomoč in pomaga tudi drugim, organizirali so tudi štiri delovne akcije. Zadnje, na dan solidarnosti, se je udeležilo kar 500 Celjank in Celjanov, ki so pomagali sanirati posledice vse od Žalca do Gornjega Grada in tudi v Škofji Loki.
V Žalcu sami naročili optimizacijo protipoplavne varnosti
Sicer pa se s sanacijo posledic poplav ukvarjajo tudi v sosednji, žalski občini. Kot je na nedavnem 18. kongresu Gasilske zveze Slovenije v Žalcu izpostavil žalski župan Janko Kos, se Slovenci iz poplav v letih 1990, 1998, 2004 in kasneje nismo ničesar naučili. Predvsem pa nismo naredili ničesar glede protipoplavnih ukrepov, da bi omilili posledice. »Zavedamo se, da se klimatske razmere povsod po svetu spreminjajo, a z nekaterimi ukrepi lahko nanje vendarle vplivamo. Že pred petimi leti smo slutili, kaj se bo zgodilo, zato smo šli naproti trem ministrstvom in strokovni instituciji sami naročili optimizacijo protipoplavne varnosti oziroma razlivnih območij na predelu naše občine – tako imenovano izvedbo suhih zadrževalnikov. Ti bi bili na območju, kjer bi poplava naredila čim manj škode in kjer bi se Savinja kontrolirano razlila, s tem pa naredila manj škode. Zato prosimo in opozarjamo, da zdaj država res hitro ukrepa, nenazadnje je zdaj mogoče za to koristiti tudi evropska sredstva,« opozarja Kos.
V Žalcu se je razlilo okoli tri milijone kubičnih metrov vode, prizadetih je bilo več kot 400 stanovanjskih in poslovnih objektov. »Če se voda ne bi razlila pri nas, bi bilo v Celju še veliko huje kot leta 1990. Zato je res zadnji čas, da sedanja vlada naredi tisto, česar pretekle niso, in se določeni ukrepi dejansko izvedejo. Ne znam si namreč predstavljati, kaj se bo zgodilo v naslednjih dveh ali treh mesecih, če pride do še ene poplave. Tudi zato, ker so večinoma prizadeti starejši prebivalci. Zato so nujni kratkoročni in zatem tudi dolgoročni ukrepi. A ne smemo delati malo tu in malo tam, temveč se je ukrepov smiselno lotiti celovito. Če bo nekdo namreč soliral in ščitil zgolj sebe, na škodo drugega, to ne bo dobro. Seveda pa mora država čim prej izdelati tudi državni prostorski načrt,« je kritičen Kos.
