Dobra novica za projekt nove narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja po vseh dopolnitvah vloge zdaj v sklepni fazi, in povsem realno je pričakovati, da bo izdano še v letošnjem letu. V normalni državi bi vzporedno že pripravljali razpis za izvajalca gradbenih del, ki bi lahko stekla že v prvi polovici prihodnjega leta. A projekt je pod vprašajem očitno tudi pod sedanjo vlado, saj na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da finančne konstrukcije še nimajo.
»Datum zgraditve NUK II, ki je v vseh sprejetih dokumentih opredeljen kot projekt nacionalnega pomena, je torej po skorajšnji pridobitvi gradbenega dovoljenja odvisen od zagotovitve virov. Časovnica gradnje od leta 2023 do 2026 je realna, ob upoštevanju pogoja, da bo državi uspelo zagotoviti vire za nemoteno nadaljevanje in realizacijo projekta,« pravijo na ministrstvu, ki ga vodi nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Pod prejšnjo vlado so se na ministrstvu sklicevali na zakon o gradnji narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki bi uredil vprašanje financiranja knjižnice in ob tem določil tudi dinamiko izvajanja projekta.
Nejasna usoda zakona o knjižnici
Zakon je obstal v fazi predloga osnutka, na ministrstvu pa ne povedo, ali se bo postopek njegovega sprejemanja sploh nadaljeval. Osnutek je sicer predvideval, da bo treba za dokončanje knjižnice zagotoviti še vsaj 80 milijonov evrov, glavnino za gradbena, obrtniška in instalacijska dela, ki bi se po tem dokumentu začela že v letošnjem letu, zaključila pa leta 2024. Tudi če bi našli vir financiranja, se je projekt torej glede na časovnico iz jeseni 2020 zavlekel že za dve leti.
Pri projektu je tudi potem, ko je že kazalo, da bo vsaj pri pridobitvi potrebnih dovoljenj vse teklo razmeroma gladko, prihajalo do neprestanih težav. Maja lani so recimo na ministrstvu javnosti razkrili, da nimajo vseh zemljišč, kar naj bi vedeli že od leta 2019, ko so ob naročilu glavne projektne dokumentacije naročili tudi novelacijo geodetskega posnetka in ureditev mej na območju NUK II. »Po tem se je izkazalo, da bo načrtovani objekt bolj posegal na območje parcele 304/2, zato jo je bilo treba vključiti v gradbeno parcelo. Pri parceli št. 300/2 so se prav tako šele med razvojem projekta izluščili gabarit in pogoji pozidave na tem delu. Pri parceli 300/1, ki v naravi predstavlja Emonsko cesto, pa ne bi smelo biti težav, saj je mestna služba za promet podala pozitivno mnenje k projektu,« so nam sredi lanskega leta pojasnili situacijo.
Občina dosegla svoje
Na ministrstvu so pričakovali, da bo dogovor z občino za odkup parcele 304/2, stavbno pravico na parceli 300/2 in pravico uporabe parcele 300/1 med gradnjo lahek, a ni bilo tako. Na občini so namreč že pred tem začeli odpirati vprašanje večjega dela zemljišč za gradnjo knjižice, ki so jih na državo zastonj prenesli na podlagi pogodbe o soinvestitorstvu leta 2006. Po pogodbi je bilo predvideno, da bo mesto v zameno za zemljišča dobilo solastniški delež pri prostorih knjižnice, pogodba pa je za mesto pravzaprav slaba, saj nikjer ne določa roka, do katerega mora biti knjižnica zgrajena.
Na ministrstvu so bili na koncu primorani popustiti občini, ki se je kot soinvestitor iz projekta umaknila, leta 2006 prenesena zemljišča in stavbo na vogalu Rimske in Emonske ceste pa je država odkupila. Za stavbo so prejeli dober milijon evrov, kar glede na dostopne podatke o površini prostorov pomeni okoli 1400 evrov za kvadratni meter, medtem ko so za zemljišča iztržili 1.675.067 evrov, kar znaša slabih 300 evrov za kvadratni meter. Po takšni ceni za kvadratni meter je država odkupila še parcelo 304/2, medtem ko bo za stavbno pravico na parceli 300/2 odštela 37.600 evrov. Skupaj naj bi država mestu odštela 2.923.667 evrov, a temu bo treba prišteti še stroške uporabe parcele 300/1 med gradnjo knjižnice, ki ne bodo ravno poceni. Če bi dve leti uporabljali 500 kvadratnih metrov občinskega zemljišča, bi to namreč naneslo še dobrih 180.000 evrov.
