Vse do konca leta bodo pred Plečnikovim spomenikom na ljubljanskih Žalah stali trije kontejnerji. Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Robert Martinčič, direktor Žal, druge lokacije oziroma rešitve niso našli. »Lotili smo se obnove še desnih propilej. Stebrišče, molilnice, štirinajst mrliških vežic in stavbe z delavnicami smo pred leti že obnovili. Zdaj nas čaka še obnova krila, kjer so pisarne za naročanje pogrebov in pisarna za naročanje kamnoseških del,« je razložil Martinčič in dodal, da morajo objekt popolnoma izprazniti, če ga želijo protipotresno zaščititi.

Druge primerne lokacije niso našli

Kontejnerji pred kulturnim spomenikom so na pogled zelo moteči, a Martinčič pravi, da druge, primernejše lokacije žal niso našli. »Pisarni za grobnine in naročanje kamnoseških del morata biti blizu. V tretjem kontejnerju ima svoj prostor izvajalec del, ki mora tudi imeti svojo pisarno na gradbišču. So pa vsi trije kontejnerji enaki.«

Vsekakor dela, ki so predvsem glasna, po zagotovilih direktorja ne bodo motila pogrebov. »Vsa glasna dela izvajalec opravlja v času, ko ni pogrebov. Tudi zato določena dela potekajo ob sobotah in nedeljah,« je še povedal direktor, pri tem pa dodal, da se tudi sami še kako zavedajo pomena Plečnikove dediščine. »Ne nazadnje je prav naša zasluga, da so Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih postale kulturni spomenik. Najprej državnega pomena, konec januarja 2007 pa je spomenik v Madridu dobil tudi znak evropska dediščina,« je povedal Martinčič in spomnil, da so Plečnikove Žale od leta 2021 umeščene tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. »Samo za obnovo smo do zdaj odšteli okoli tri milijone evrov lastnega denarja, manjši del je prispevalo ministrstvo za kulturo.«