Vedrana Šubica, informatika iz Tacna, v prostem času pa strastnega sestavljalca lego kock, najbolj od vsega zanimajo srednjeveške tematike, zato iz lego kock gradi majhne pa tudi velike gradove. Sestavil je denimo metrski grad Snežnik, njegov Predjamski grad je bil nekaj časa celo razstavljen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Nedavno pa je sestavil kopijo Plečnikove cerkve sv. Mihaela. »Vse dimenzije, razmerja, kako je narejena fasada, notranjost, naklon stopnic, število stebrov, potke,« o ujemanju našteva sogovornik, ki je skulpturo sestavljal mesec dni, na projekt pa se je pripravljal dva meseca. Najprej je cerkev fotografiral, da je imel pri roki vse detajle. Nato si je naredil načrte prave cerkve ter jih preračunal v kocke. »Težava so lego okna, ki so velika, kot so. Na podlagi tega sem računal ostala razmerja,« pripoveduje Šubic, ki je moral za to kreacijo dokupiti za približno 50 evrov kock, ostale je našel v svoji zbirki, vse uporabljene pa ocenjuje na 2000 do 3000 evrov oziroma 10.000 do 15.000 kock. »Kdaj ti manjka kakšna kocka, pa vzameš drugo barvo, samo da poskusiš, ali bo šlo skupaj. Kdaj dokupiš kocke, ki ti manjkajo, dostikrat pa narediš kompromis: vidiš, da pravih kock nimaš, in uporabiš druge. Ravno zato je zanimivo, ker ti mora delati domišljija,« o sestavljanju pripoveduje Šubic. To je tudi za otroke dobro, tudi oni se morajo prilagoditi in razmišljati, kako bodo nekaj naredili iz tistega, kar imajo. Znanstveniki so tudi ugotovili, da če te nekaj ostrega zbada v prste, to spodbuja delovanje možganov.
»Ob tem se sprostim, to je moj odklop od sveta, greš po svoje, pozabiš službo in vse,« razlaga ljubitelj legic, pri katerem včasih mine tudi po tri mesece, ne da bi se dotaknil kock, s sestavljanjem pa se intenzivno ukvarja več kot 15 let. »Kot otrok lego kocke sestavljaš do konca osnovne šole, potem te mine in te zanimajo druge stvari. Ko dobiš svoje otroke, vse skupaj potegneš s podstrešja,« še dodaja.
Kreacije so si izmislili sami
»Naš hobi je, da sami sestavljamo stvari, ki nas zanimajo,« opisuje Šubic. Njega bolj prej omenjeni srednji vek in vesolje, prijatelja Maksa Štruklja pa avtomobili, gradbena mehanizacija, skratka motorizirane stvari, saj se praktično vse njegove skulpture tudi premikajo oziroma jih krmili prek daljinca ali pametnega telefona. Tudi če sestavi avtomobil lego technik, Štrukelj dokupi še motor, nato mora sestavo avtomobila temu prilagoditi in vozilo postane premikajoče. Ugotovil je tudi, kako narediti žogo iz štirioglatih kock, enako tehniko sestavljanja pa uporabil pri modelu koronavirusa. »Gre za povsem drugačen princip gradnje, potrebuješ čas in voljo ter dovolj 'pravih' kock,« pove Šubic. »Ni omejeno le na hišice in avtomobile, temveč se da sestaviti še marsikaj drugega.«
»Moraš biti malo odštekan,« na vprašanje, od kod ideja za spiralno konstrukcijo, ki se vrti in ob kateri se zdi, da bodo kocke zdaj zdaj trčile druga v drugo, a se temu spretno izognejo, odgovarja Maks Štrukelj. Dobro se spomni svojega prvega seta lego kock, kajpak modela technikovega motorja. Njegova strast so avtomobili, različne kreacije, zabaviščni park. 14.700 kock je denimo v njegovem kamionu s kinodvorano, tu je spaček, ki prav tako ni narejen po načrtih. Najstarejši je letnik 1975, viličar, prvi lego technik set, ki je obstajal.
Štrukelj se že dvajset let ukvarja s kockami. »Ko sem bil majhen, tega ni bilo,« pravi. Pozornosti jim sicer ne namenja vsak dan: »Poleti zelo malo, takrat so druge aktivnosti. V glavi pa imaš ves čas. Kje kaj vidiš in razmišljaš, kako bi to sestavil.« V pripravi ima kopijo cerkve iz domače vasi.
Za nekatere služba, za druge hobi
Nekaterim podjetje Lego daje sete, da o tem pišejo recenzije, jih nato objavijo na spletu. Ti ljudje od tega tudi živijo, medtem ko sta Vedran in Maks entuziasta. »Njim lego ni hobi, to delajo za denar,« ob tem pravi Vedran, ki ima kakega pol milijona kock, seznama nima in jih ne šteje, pravi.
V Ljubljani se združujejo v Kocke klub, Štrukelj je član več kot deset let. »V povprečju smo v njem starejši mladoletniki,« v smehu pove sogovornik. V grobem pa tisti, ki imajo čas in denar. Dobivajo se, imajo srečanja, tudi tekmovanja, kdo bo hitreje kaj sestavil. Organizirajo tudi Kocka fest in kocke ponudijo na ogled na ljubljanskem razstavišču, blejska razstava pa za obiskovalce na voljo še do konca januarja.
