Potem ko je družba Pivovarna Laško Union lani proizvodnjo piva blagovne znamke Union iz prestolnice preselila v Laško, danes v Ljubljani po besedah direktorice korporativnih odnosov Tanje Subotić Levanič proizvajajo le še brezalkoholni pijači sola in zala, pri čemer velja spomniti, da je družba omenjeni blagovni znamki letos prodala družbi Nika Bev.
Toda opustitev proizvodnje piva ne pomeni, da Pivovarna Laško Union, ki je v lasti korporacije Heineken, zapušča prestolnico. Subotić-Levaničeva je napovedala, da sedež Pivovarne Laško Union ostaja v Ljubljani, kjer bodo ohranili tudi muzej in pivnico, odpreti pa nameravajo še mestno pivovarno. Kaj se bo dogajalo na preostanku ogromnega, za skoraj štiri Trge republike velikega zemljiškega kompleksa pivovarne, pa je še neznanka. Ogromno idej in vizij, kako naj bi bil v prihodnje videti ta del Ljubljane, je ob pomoči mentorjev pripravilo več kot sto študentov fakultete za arhitekturo in biotehniške fakultete, ki jih je Pivovarna Laško Union povabila k projektu Srčni utrip lokacije Union. S projektom so želeli študente spodbuditi k razmisleku, kako naj se območje v prihodnosti urbanistično, arhitekturno in krajinskoarhitekturno razvija. Eden od mentorjev in hkrati ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič je pojasnil, da bodo ideje študentov osnova pri premisleku, kakšne kriterije zastaviti pri nadaljnjem urejanju tega prostora
Več kot sto študentov fakultete za arhitekturo in biotehniške fakultete z mentorji je v iztekajočem se študijskem letu sodelovalo s Pivovarno Laško Union v raziskovalnem projektu Srčni utrip lokacije Union. Osrednji del projekta so bili študijski seminarji, znotraj katerih so študenti razmišljali, kako naj se v prihodnosti prostorsko razvija območje pivovarne Union, od koder so lani proizvodnjo piv blagovne znamke Union preselili v Laško. Ker se večina proizvodnje na tej lokaciji opušča, se bo torej v prihodnosti sprostil velik kos zemlje.
Študenti so v sklopu projekta uporabili različne pristope, organizirali so posvet z lokalno skupnostjo in poskušali uporabiti dobre prakse iz tujine. Študentka arhitekture Nika Zorko je pojasnila, da je bilo vodilo pri raziskovanju, »kako ljudem vrniti prostor«.
Priprave na podnebne spremembe
»Union ima velik potencial za prehoden prostor, namenjen ljudem. Imamo priložnost, da ga odpremo, ozelenimo, napolnimo z novimi kulturnimi, športnimi, produkcijskimi, izobraževalnimi, stanovanjskimi in zasebnimi programi. Najbolje pa bi bilo s kombinacijo vseh. Predstavlja pa tudi priložnost za revitalizacijo slovenske industrijske kulturne dediščine, da bo tukaj dolgo živela in ponosno nosila svojo identiteto,« je razmišljala Nina Zorko. Ker so morali sodelovati s študenti drugih smeri, lokalno skupnostjo in tudi s pivovarno kot naročnikom, so se v zadnjem letu po njenih besedah dobro naučili pomena sodelovanja, spoštovanja tradicije ter iskanja ravnotežja med javnim in zasebnim programom. Eden od mentorjev študentov na biotehniški fakulteti Nejc Florjanc je povedal, da so raziskovali potencial območja tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj da naj bi bila Ljubljana podvržena hujšim posledicam podnebnih sprememb. Iz idejnih predlogov študentov je razvidno, da vidijo potencial v ohranjanju nekaterih obstoječih objektov pivovarne, tudi tistih, ki niso zavarovani kot kulturna dediščina. Med drugim so pozornost namenili še vprašanju, kako območje Uniona bolj odpreti in ga povezati, saj so ga od središča mesta in Bežigrada odrezali železniški tiri.
Del Uniona v Spodnji Šiški ostaja
»Mi smo pivovarji, mi nismo arhitekti, zato smo želeli s pomočjo študentov arhitekture in krajinske arhitekture ter njihovih mentorjev raziskati, kakšen je potencial te lokacije v urbanističnem, arhitekturnem in krajinskem smislu. Nastopali smo kot pobudnik in povezovalec, dali smo platformo, da lahko v prihodnosti na tem območju nastane nekaj, kar bo po meri vseh deležnikov, da se prostor odpre ljudem in približa samemu mestu ter da navsezadnje poskrbimo za trajnostno poslovanje pivovarne,« je dejala direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union Tanja Subotić Levanič.
Čeprav nameravajo del kompleksa, ki ga ne bodo potrebovali za lastni razvoj, prodati in torej ne nameravajo investirali v celotno območje, je Subotić-Levaničeva pojasnila, da jim je pomembno, kakšen bo značaj tega območja, saj del pivovarne ostaja. »Srce blagovne znamke Union ostaja v Ljubljani. Tukaj ostajajo sedež družbe, pivnica, mestni muzej, veselimo se mestne pivovarne, ki jo bomo zgradili. Močno si želimo, da bi jo odprli že v prihodnjem letu, ko pivovarna Union praznuje 160 let,« upa Tanja Subotić Levanič.
Trenutno je jasno, da bo del območja še vedno zasedala pivovarna, nadaljnji koraki prostorskega načrtovanja pa bodo dali odgovor, kako konkretno se bo prostor razvijal v prihodnosti. Mentor v enem od seminarjev in ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič je pojasnil, da so vsi projekti študentov zamišljeni kot osnova za interdisciplinarni premislek »o tem, kakšne so primerne vsebine in primerne poteze v tem prostoru, kateri so primerni programi, katere so primerne gostote, ali je treba narediti nove povezave, na kakšen način pravzaprav razumeti to območje«. Na podlagi tega bo mogoče zastaviti kriterije, kako v občinskem prostorskem dokumentu spremeniti namensko rabo območja Uniona. Žnidaršič pričakuje, da bi nekateri predlogi sprememb lahko bili znani še letos, ko namerava občina konec leta začeti zbirati pobude in predloge občanov za spremembo izvedbenega dela prostorskega načrta.
