Tragična nesreča na ljubljanski južni obvoznici prejšnji ponedeljek je spodbudila javno razpravo glede širjenja kapacitet slovenskih avtocest. Ljubljanski župan Zoran Janković je izrazil obžalovanje zaradi žrtev in opozoril, da je potrebna širitev ceste za večjo pretočnost in varnost. »Večkrat sem že povedal, da bo obvoznica stala. Kdor koli trdi, da dodatni pas ni potreben, mu zagotavljam, da moramo narediti tretji pas od Domžal do Vrhnike. Dejstvo pa je, da smo tranzitna država in vozniki velikokrat niso dovolj pozorni,« je povedal župan in dodal, da bi bilo treba tudi spremeniti potovalne navade, da bi se zmanjšalo število vozil na cesti. »Obvoznica kot taka je pregorela. Na vseh štirih krakih vpadnic v dolžini 20 ali 25 kilometrov pred vstopom na obroč hitrost velikokrat pade na 20, 30 kilometrov na uro. Edina rešitev je širitev v šestpasovnico. Jasno pa je, da moramo ob tem razširiti tudi obvoznico,« je pojasnil Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Tretji pas na obvoznici

Dars na štajerski in primorski vpadnici načrtuje vzpostavitev tretjega prometnega pasu, ki bi ga dobili z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu v vozni pas, za kar so že zaprosili za gradbeno dovoljenje. Za razširitev pa je potrebna širitev prečnega profila ceste ob obstoječem odstavnem pasu. Kot so pojasnili, obstoječi odstavni pasovi niso bili zgrajeni kot prometne površine voznega pasu, ampak zgolj za zaustavitev vozil v sili, zato jih bo treba ustrezno razširiti in izvesti primerno podkonstrukcijo za dodatno težo. Njihova kapacitetna analiza je pokazala, da je na štajerski vpadnici tretji pas smiselno vzpostaviti od Domžal do Zadobrove v obeh smereh vožnje ob predhodni rekonstrukciji priključka Leskoškova v polni priključek. Na primorski vpadnici pa od Kozarij do Vrhnike, kjer bi se ta spojil s pasom za počasni promet, ki sega do priključka Logatec. Dodali so še, da bo priključek Dragomer projektiran s šestpasovnico v mislih, zato bodo potrebne minimalne prilagoditve, ko bo tretji pas vzpostavljen.

Ficko opozarja, da od leta 1991 ni bila še nobena avtocesta razširjena. Med predorom pod Golovcem in Galerijo Strmec sta sicer dva kilometra šestpasovnice, kot je poudaril, zaradi varnosti. »Prometno smo ostali v letu 1995. V vseh državah, tudi tistih, ki imajo neprimerno bolje razvit javni potniški promet, širijo ceste,« je povedal Ficko in dodal, da na ta problem opozarjajo že leta. »Država bi morala slediti vzoru Italije, Nemčije in Avstrije, kjer takšne širitve izvajajo brez prostorskih aktov, saj je avtocesta že tako umeščena v prostor, gre le za njeno širitev oziroma rekonstrukcijo. Pri nas se moramo najprej vprašati, ali lahko to sploh uredimo s trenutno zakonodajo. Prostorski načrti, tudi za širitve, trajajo predolgo, pa tudi vsak jih lahko zablokira.« Ficko je poudaril, da bo za širitev vpadnic nujna tudi širitev obvoznice, saj bo pospešen promet ob razširjenih vpadnicah še hitreje napolnil obvoznico. Z Darsa so sporočili, da se »usmerjamo tudi v oživitev pobude za širjenje ljubljanskega obroča«, ki je bila brez uspeha podana leta 2019. Poudarili so, da zamujenega časa ne morejo nadoknaditi, je pa po njihovi oceni nujna čimprejšnja realizacija, saj je to dolgoročna rešitev za promet na ljubljanski obvoznici. Ficko pa je opozoril, da bo širitev obvoznice še bolj zahtevna naloga kot širitev vpadnic: »Na obvoznici imamo težavo, ker je premalo prostora za širitev. Tehnična širitev bo zagotovo izredno zahtevna, ker bo treba brežine postaviti v vertikalni položaj, prav tako bo treba prilagoditi premostitvene nadvoze, ki niso bili zasnovani z mislijo na širitev. Dela so predvsem zahtevna na severni obvoznici.«

Mestni promet

»Dobro pretočna obvoznica bi lahko omogočala tudi bolj ambiciozne ukrepe za umirjanje in omejevanje prometa znotraj mesta, saj lahko prevzame del prometa, ki bi sicer potekal po občinskih cestah,« je povedal geograf Simon Koblar z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Opozarja sicer, da ima nenehno povečevanje kapacitete cest svoje meje, prav tako lahko povečan promet na avtocesti dodatno obremeni lokalne ceste, saj »avtomobili z avtoceste zadnji del poti nadaljujejo po občinskem omrežju in potrebujejo parkirni prostor. Te težave se bodo z dodatno širitvijo vpadnic le še povečale. Poleg tega se pritiski na izboljšanje cestne infrastrukture nikoli ne končajo.«

Spremembe potovalnih navad

Koblar se strinja, da je za zmanjšanje prometa treba spremeniti potovalne navade. Opozoril pa je, da tudi tretji pas lahko spremeni navade, saj se zaradi bolj tekočega prometa za potovanje z avtomobilom lahko odloči nekdo, ki je sicer uporabljal javni promet ali delal od doma. Predlagal je, da bi širitev pospremili z okrepitvijo javnega potniškega prometa. Ficko po drugi strani trdi, da je glavna težava tranzitni promet. »Pomembno je razumeti, da ta promet ne gravitira v urbani promet in zato zelene rešitve, kot sta okrepitev javnega potniškega prometa in raba kolesa, ne pridejo v poštev. Problem imamo s tranzitnim prometom. Skozi Slovenijo gre vsak dan okoli 11.000 vozil težkega tovornega prometa, se pravi preklopnikov v dolžini 15 do 16 metrov. Na relaciji Maribor–Ljubljana lahko zjutraj vidite konvoj tovornih vozil, dolg 40 kilometrov. Vsa osebna vozila so na prehitevalnem pasu.« Ficko je še opozoril, da je konkurenčen javni prevoz, recimo v obliki hitre proge med Ljubljano in Maribor, infrastrukturno še bolj zapleten izziv kot pa širitev avtoceste.