V planinski koči med Dvojnim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod mogočno Tičarico vrata za obiskovalce na stežaj odprejo ob 7. uri zjutraj, medtem ko se delo v tamkajšnji kuhinji začne že ob tretji uri zjutraj. »Pri nas vsi delamo vse, razen Milene, ki v celoti bdi nad dogajanjem v kuhinji. Vesela sem, da smo uigrana ekipa in se med seboj dobro razumemo. Veste, brez pridnih sodelavcev ni lahko biti dober gospodar koče,« nam zaupa Kranjčanka Vanja Kolar. Nekdanja uslužbenka v kranjskem domu upokojencev delo oskrbnice koče pri Triglavskih jezerih, za katerega pravi, da je njeno poslanstvo, opravlja sedem let, pred tem je pomagala prejšnjemu oskrbniku koče – svojemu bratu Hermanu Uraniču, ki je nov izziv našel v vlogi oskrbnika Triglavskega doma na Kredarici.
Pri delu v koči na 1685 metrih nadmorske višine poleg že omenjene Milene Vanji pomaga še pet parov pridnih mladih rok. Med njimi je tudi sedemnajstletna Rebeka iz Poljanske doline, ki se je ekipi pridružila pred mesecem dni. »Moje delo so vsa hišna opravila, od sesanja in pomivanja stopnic do priprave hrane in pribora ter ostala pomoč v kuhinji. Zelo uživam, smo prijetna družba. Koča je precej velika in zelo obiskana, zato imamo od jutra do večera ogromno dela. A mi ni težko, rada sem v hribih, skoraj vsak dan si vzamem tudi prosto urico in se odpravim na Tičarico,« je zadovoljna dijakinja naravoslovne gimnazije v Biotehniškem centru Naklo. Vanjini »otroci«, kot svojim pomočnikom reče gospodarica koče, vsako jutro vstanejo ob pol šesti uri, medtem ko so za Vanjo takrat že skoraj tri ure kuhanja. Med našim nedavnim obiskom se je ob 10. uri že kadilo iz loncev pasulja, gobove juhe, zelenjavne omake in ričeta, medtem ko so se v velikih pekačih hladili jabolčni in sirov zavitek ter sveže pečene štruce kruha. »Čakamo helikopter, da nam med drugim dostavi tudi zelenjavo, da bom lahko iz nje pripravila še juho. V zadnjem času je v gorah čedalje več vegetarijancev. Poleg zelenjavnih enolončnic imajo zelo radi tudi razne brezmesne rižote in testenine,« je povedala Kolarjeva.
Ob slabšem vremenu še več dela
Čeprav jim kakšen dan ponagaja deževno vreme, so s sezono zadovoljni. Na srečo so jim nedavne poplave prizanesle, veliko obiska pa opažajo tudi ob slabšem vremenu. »Ta čas imamo več tujih obiskovalcev kot domačih, k nam pridejo z vsega sveta. Pred letošnjo sezono smo še bolj poskrbeli za njihov kakovosten spanec in velika skupna ležišča preuredili v zasebne dvoposteljne sobe. Počasi iz sob odstranjujemo tudi dotrajane volnene odeje, ki jih bomo nadomestili z bombažnimi, velika pridobitev naše koče pa je tudi nadgradnja čistilne naprave. V prihodnje se nam obetata še dve novi prenosni stranišči,« pripoveduje oskrbnica koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Ljubljana - Matica.
V svojem delu Vanja zelo uživa, še posebej zato, ker vsak dan spozna veliko novih ljudi. Ob slabšem vremenu, ko bi človek pomislil, da si lahko privošči zaslužen počitek in se malce naspi, je njena jedilnica še bolj polna gostov, medtem ko ti v soncu najraje počivajo zunaj na terasi. Pa se gostje na nadmorski višini precej nad 1000 metrov, kjer ni greha, kdaj tudi spozabijo? »Kultura tujcev je na visokem nivoju in ni težav. Včasih se malo bolj na glas poveselijo, a ni nekih ekstremov. Sem pa kdaj vseeno deležna kakšnih nenavadnih želja obiskovalcev, ki v naši gorski koči povprašujejo po dunajskem zrezku in pomfritu ali kakšni drugi priljubljeni jedi, ki jo strežejo v dolini,« v smehu pove Vanja Kolar.
