Agencija za okolje (Arso) je opravila terenski ogled in vzorčenje Bevškega grabna in Ljubljanice pred izlivom ter po njem. »Iz rezultatov odvzetih vzorcev sklepamo, da je do obremenitve Bevškega grabna prišlo zaradi izredne namočenosti tal v povezavi z gnojenjem, lahko tudi skozi daljše obdobje. Visoka podzemna voda in padavine so iz tal intenzivneje spirale vse, kar je bilo v njih naneseno skozi leta,« so sporočili. Ogled in vzorčenje je agencija po poročanju RTVS opravila prejšnjo sredo, 23. avgusta. Voda Bevškega grabna je bila motna, prav tako Ljubljanica na mestu sotočja. Na površinah v okolici Bevškega grabna niso opazili onesnaženja z gnojevko ali odloženega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na nekaj travniških površinah so bili sicer vidni ostanki poplav v obliki polegle trave, prekrite z muljem, je Arso pojasnil na poizvedovanje novinarke TV Slovenija. Izsledki vzorčenja zdaj kažejo, da Bevški potok ni imel bistvenega vpliva na Ljubljanico, saj so bile vrednosti analiziranih parametrov pred izlitjem Bevškega potoka v Ljubljanico in po njem primerljive. V primerjavi z Ljubljanico pa so bile v Bevškem potoku izmerjene višje vrednosti amonija, sulfata, celokupnega in raztopljenega organskega ogljika ter organsko vezanega dušika. Za površinsko vodo neobičajne so bile predvsem visoke koncentracije sulfata in izredno nizke koncentracije raztopljenega kisika. cr