Ljubljanski župan Zoran Janković je nedavno dejal, da še v letošnjem letu pričakuje pridobitev gradbenega dovoljenja za enega od projektov, ki jih je napovedal že ob svoji prvi kandidaturi leta 2006, in sicer za prenovo osrednje tržnice vključno z gradnjo podzemne parkirne hiše. Čeprav je občina vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja ministrstvu za naravne vire in prostor oddala že lanskega maja, postopek še ni prišel niti do faze javne razgrnitve.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so dejali, da je občinska vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja popolna. Ta čas pridobivajo mnenja pristojnih mnenjedajalcev o projektni dokumentaciji in o poročilu o vplivih na okolje. Šele potem bo ministrstvo lahko javno razgrnilo vso dokumentacijo za vsaj 30 dni, ko bo imela javnost možnost podati pripombe, mnenja in predloge. Ministrstvo bo nato s prejetimi pripombami in predlogi seznanilo občino in po potrebi izvedlo tudi javno obravnavo, predpisuje gradbeni zakon. Glede na to, da se je v preteklosti pokazalo, da del javnosti projektu nasprotuje, ne bo presenetljivo, če bodo nasprotniki uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da preprečijo izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma vložili pritožbo na morebitno izdajo dovoljenja.
Janković kljub temu meni, da je še vedno realno, da bi občina omenjeno dovoljenje pridobila še v letošnjem letu. »Tudi če ne bo letos, bomo pri projektu vztrajali. Prej ali slej bomo dobili dovoljenje,« je prepričan župan, ki izpostavlja, da bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice, da bi lahko živela naprej.
V letošnjem občinskem proračunu je za ta projekt namenjenih 674.000 evrov. Denar bo občina porabila za plačilo morebitnih dodatnih arheoloških raziskav in za tako imenovano študijo HIA (heritage impact assessment). Gre za študijo, ki presoja vpliv načrtovanega gradbenega posega na svetovno dediščino. V konkretnem primeru gre za vpliv na Plečnikovo dediščino na območju tržnice, ki je od leta 2021 uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Postopek določitve pripadajočega zemljišča še traja
Še vedno pa ni zaključen postopek določitve pripadajočega zemljišča, ki so ga na parceli za gradnjo parkirne hiše leta 2016 sprožili Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana in Stolna župnija Ljubljana. Na ljubljanskem okrajnem sodišču, ki vodi omenjeni postopek, so dejali, da je izvedenka urbanistične stroke že izdelala izvedensko mnenje, a da zaradi »obsežnosti in kompleksnosti zadeve ni mogoče napovedati, kdaj bo postopek končan«. Janković je dejal, da za občino omenjeni postopek ne predstavlja ovire, saj da lahko po pridobitvi gradbenega dovoljenja kljub odprtemu postopku občina začne graditi na lastno odgovornost.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so potrdili, da o izdaji gradbenega dovoljenja lahko odločijo tudi, če postopek ne bo pravnomočno zaključen. Pojasnili so, da mora po zakonu občina kot investitor predložiti ustrezna dokazila o pravici graditi na vseh zemljiščih, kjer je predvidena gradnja. Ta dokazila pa so zemljiškoknjižni izpiski, iz katerih je razvidno lastništvo, ali notarske pogodbe o pridobitvi te pravice s predlogom za vpis v zemljiško knjigo.
Vedno manj parkirnih prostorov
V občinski službi za razvojne projekte in investicije so nam razkrili, koliko parkirnih mest je predvidenih po zadnji različici načrtovane parkirne hiše. In sicer bo v prvi kletni etaži 33 parkirnih prostorov za dostavna vozila, v preostalih treh pa 264 parkirnih prostorov za osebna vozila in 14 za motorna kolesa. To pomeni, da bo parkirna hiša bistveno manjša, kot so sprva načrtovali. Občina je nameravala v štiri etaže parkirne hiše pod tržnico umestiti kar 515 parkirnih prostorov, če upoštevamo projekt, ko je gradnjo načrtovala še v javno-zasebnem partnerstvu, pa je razlika še bistveno večja, saj je bilo takrat predvidenih kar 616 parkirnih prostorov.
Obseg parkirne hiše in število parkirnih prostorov je občina z leti manjšala predvsem zaradi kulturnovarstvenih zahtev. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je denimo najprej prepovedal gradnjo na območju ostalin cerkve Marije Vnebovzete, ki je stala v bližini današnjega Vodnikovega spomenika. Pozneje je občina obseg še dodatno zmanjšala, da bi se izognila gradnji na območju, kjer bi lahko bile dobro ohranjene ostaline nekdanjega samostana. Zavod za varstvo kulturne dediščine je gradnjo na tem območju sicer dovoljeval, a le pod pogojem, če bi arheološke raziskave pokazala, da ostaline niso dobro ohranjene. Da bi se tej negotovosti izognili in jim ne bi bilo treba med gradnjo spreminjati projekta, so se na občini sklenili popolnoma izogniti temu delu tržnice. Nato pa je zavod predpisal še, da mora občina gradnjo parkirne hiše umakniti vsaj 16 metrov stran od semenišča (v tej stavbi je tudi pokrita tržnica), da med gradnjo na stavbi ne bi prišlo do poškodb.