Kranj. Hladilnik, električna ponev, avtomat za izdelavo sladoleda, mešalniki in podobni aparati, ki še delujejo, se pogosto znajdejo med odpadki, tudi če se ne pokvarijo. Električni odpadki že sodijo med tiste, katerih količina narašča najhitreje v svetovnih okvirih, opozarjajo v Komunali Kranj. Zato so v sodelovanju s podjetjem Zeos postavili kotičke ponovne uporabe, kamor lahko občani oddajo svoje še delujoče aparate.

Iz Kranja in Šenčurja v delavnico

Enega od kotičkov, kjer deluje Komunala Kranj, so uredili v zbirnem centru Zarica na Savski loki v Kranju, drugega pa v zbirnem centru Šenčur. Vse zbrane aparate v teh dveh kotičkih pregledajo, jih odpeljejo v socialno podjetje Fundacije Vincenca Drakslerja, kjer jih očistijo in če je treba, opravijo manjša popravila. Tam ali na spletni strani podjetja Zeos pa jih lahko po ugodni ceni kupijo novi lastniki.

»To je za nas popolnoma nov izziv. Pripravljamo enega od invalidov, ki ga bomo zaposlili, da se bo spopadal z njim. Zbrane predmete bomo namreč odpeljali v naše prostore delavnice v Pristavi pri Tržiču,« opisuje Nada Bogataj, predsednica uprave Fundacije Vincenca Drakslerja. Fundacija, katere osnovno področje delovanja je usmerjeno v program preprečevanja in obravnave odvisnosti, deluje že 22. leto. Že desetletje pa se njihovo socialno podjetje, v katerem delajo nekdanji odvisniki, ukvarja tudi s ponovno rabo izdelkov. Do zdaj so popravili, očistili in na trg oddali že več kot 40 ton raznih predmetov, kot so izdelki iz lesa, kuhinjska oprema, steklo, posoda ... Fundacija ima sicer trenutno 26 zaposlenih, od tega 19 invalidov oziroma nekdanjih odvisnikov, pravi Bogatajeva. »Morebitnega navala električnih aparatov, ki bodo prišli v naše roke, se ne bojimo. Pravzaprav se ga celo veselimo in si ga želimo. Pokazal bi, da smo ljudje tako ozaveščeni, da še delujočih električnih naprav ne bomo kar tako zavrgli,« pravi.

Električne naprave ne sodijo med mešane komunalne odpadke

»Upam, da ta korak pomeni dobrodošel pospešek in promocijski pripomoček, da bomo v zavest ljudi vgradili nujno zavedanje, da smo preveč potrošniško usmerjeni in prehitro marsikaj zavržemo. Po drugi strani pa se kdo v stiski ne upa obrniti na nas, da bi si zagotovil aparate, ki mu bodo prišli prav,« opisuje direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon. Čeprav je kotiček za oddajo še delujočih električnih naprav dobrodošla pridobitev, je prepričan, da osnovnega problema ravnanja z odpadki ne bomo rešili z njim, temveč s spremembami v naši zavesti o bolj trajnostnem ravnanju.

V podjetju Zeos, ki se z odpadno elektronsko opremo ukvarja 16 let, opažajo, da veliko predvsem majhnih električnih naprav roma v mešane komunalne odpadke, kamor pa nikakor ne sodijo, opozarja direktor Emil Šehić. Tretjino pri njih zbranih električnih odpadkov predstavlja bela tehnika, na primer pralni stroji, hladilniki, štedilniki, drugo tretjino predstavljajo televizorji in računalniški zasloni, preostalo pa so manjši aparati, na primer mikrovalovne pečice, mešalniki. »Struktura se z leti ne spreminja,« opaža Šehić. Sicer pa bodo prvih sto, ki bodo oddali aparate, nagradili. Takoj za kranjskim in šenčurskim bo svoj tovrstni kotiček na Gorenjskem dobila tudi Škofja Loka. x

Priporočamo