Zapuščene živali in polna zavetišča sta problema, pred katerima si pogosto zatiskamo oči, pravijo v Zavetišču Horjul. Predstavnik zavetišča Jurij Juhant je pojasnil, da se zavetišča po času, ko so ljudje množično posvajali živali in na spletnih straneh skoraj ni bilo mogoče najti psa za posvojitev, soočajo s hudo prostorsko stisko. »Velikokrat gre za problematične, težko deljive pse ali tudi pse, ki so jih lastniki zlorabljali,« opozori Juhant in doda, da veliko psov v Sloveniji žal še vedno živi v takih razmerah, kot jih predstavlja hiška, poleti pa na žgočem soncu, kjer redko pridejo do hrane in vode.

Po njegovem mnenju je kriviti zavetišča za nastalo situacijo popolnoma nesmiselno in neprimerno. Poudaril je, da bi ministrstvo zavetiščem moralo prisluhniti, saj sami nikoli niso izvedli nobene akcije, v kateri bi pregledali, kateri psi so čipirani ali veterinarsko primerno urejeni. »Udrihati po zavetiščih, da smo mi zdaj dežuren krivec za nastalo situacijo, je v bistvu čisto brezpredmetno. Apeliramo na upravo, naj prisluhne zavetiščem, naj prisluhne našim pobudam in akcijam, da bomo te zadeve uspeli omiliti in da se bo situacija v Sloveniji izboljšala,« je povedal in dodal: »Kot družba moramo biti dovolj odgovorni, da tudi ljudi okoli nas opozarjamo, ko vidimo, da ne delajo v prid živalim.«

Hiška je prikaz razmer, v kakršnih živijo psi, ki jih najpogosteje rešujejo. Toda zavetišča se ne soočajo le s prostorsko stisko. Juhant je opozoril, da je tudi denarja, ki ga zavetišča prejmejo, občutno premalo, saj psi, ki jih dobijo, niso primerni za takojšno oddajo. Za povprečnega psa, ki ga dobijo, potrebujejo hrano višjega cenovnega razreda, če želijo, da bo žival ozdravela in da bo primerna za posvojitev. »Če jim želimo zares pomagati, jim moramo ponuditi najboljše, kar imamo na razpolago.« Povprečno za rehabilitacijo živali potrebujejo vsaj 30 dni.

V zavetišču pravijo, da je načinov, kako lahko ljudje pomagajo živalim, več. Vedno so veseli prostovoljcev, opozarjajo pa tudi na pomen odgovornega lastništva. Trenutno pri njih na pomoč čaka 50 psov, aktivnih prostovoljcev pa je le pet. Ljudje lahko zavetišču pomagajo finančno, s posvojitvijo ali prostovoljstvom, ki pa ni nujno povezano prav z delom in skrbjo za živali.

Odgovorno lastništvo

Odgovorno lastništvo v Zavetišču Horjul razumejo kot obnašanje v skladu s potrebami živali, ki jo imamo. Poskrbeti moramo, da je žival čipirana in veterinarsko pregledana, imeti moramo tudi dovolj finančnih sredstev. Kljub občasnim pritožbam imajo v Zavetišču Horjul še vedno posebne vprašalnike, na podlagi katerih poiščejo osebe, kompatibilne z živalmi, ki so nastanjene pri njih. »Ljudje se morajo zavedati, da zavetišče ne deluje v stilu 'najemi si psa', kjer si lahko žival izberejo in jo po štirinajstih dneh, ko ugotovijo, da jim ni več všeč, vrnejo,« opozarja Juhant.

»Trenutno je zaradi neurejene zakonodaje situacija za živali v slovenskih zavetiščih skrb vzbujajoča. Neodgovorni lastniki lahko brez večjih posledic svojega psa zanemarjajo, pretepajo, uporabljajo za organizirane boje ali zapustijo,« je o razlogu za družbeno odgovoren projekt Ledeno hladen dom povedal Matija Kocbek, kreativni direktor in vodja oblikovanja v Pristopu.

Ob hišici najdemo tudi QR-kodo, ki vodi na spletno stran projekta, kjer si lahko preberemo zgodbe o zapuščenih hišnih ljubljenčkih in se seznanimo z možnostmi, kako lahko pomagamo.