Rezultate reševanja pereče problematike in sedanje stanje zasavskega odlagališča na Marnem je vodstvo med drugim predstavilo tudi obiskovalcem na dnevu odprtih vrat. Tega so pripravili prvič, odkar je vajeti podjetja leta 2019 prevzel sedanji direktor Enes Rakovič. Z vodenimi skupinami so obiskovalcem omogočili ogled sistema predelave odpadkov ter spoznavanje celotnega procesa in aktivnosti. Obiskovalci so lahko vprašali vse, kar jih je zanimalo v zvezi z odlaganjem in predelavo mešanih odpadkov in embalaže, kosovnega odpada in bioloških odpadkov. V Centru za ravnanje z odpadki Zasavje (Ceroz) sprejemajo in predelujejo vse omenjene odpadke, izdelujejo pa tudi kompost. Podjetje se je zadnja leta ukvarjalo s sanacijo katastrofalnega stanja, kakršno je bilo ob prihodu Rakoviča.
Obsežna sanacija brez države
»Stanje je bilo zastrašujoče. Približno 9500 ton odpadkov je bilo naloženih po površinah. Vzporedno smo izvajali dve sanaciji. Prva je bila odstranitev omenjenih odpadkov in je končana. Druga faza pa je bila urejanje odlagalnega polja, ki je bilo prav tako zelo neurejeno. Ocenjujem, da je zdaj zgledno urejeno, in ga zapiramo,« pravi direktor. Katastrofalno je bilo tudi finančno stanje, a jim je uspelo sanirati tudi to in zadnja štiri leta podjetje posluje pozitivno. Odprto je še vprašanje najemnin, ki jih prejšnje vodstvo do leta 2019 ni plačevalo. Državne pomoči pri sanaciji ni bilo, pač pa je bilo vse breme reševanja na sedanjem vodstvu in lastnikih. Kot poudarja Rakovič, je sanacija rezultat timskega dela ob sodelovanju lastnikov, se pravi občin. Razvoj podjetja gre v pravo smer, sanacijski postopki se izvajajo še hitreje, kot so pričakovali.
Z letošnjim letom se je v lastniško strukturo Ceroza znova vrnila tudi občina Trbovlje. Spomnimo, pred dvema letoma je trboveljska občina pod prejšnjim vodstvom iz lastniške strukture izstopila, kar je za seboj potegnilo tudi drage sodne postopke. Na pobudo sedanjega trboveljskega župana Zorana Pozniča so z župani preostalih občin dosegli dogovor o umiku postopkov na sodišču, lastniško stanje pa je tako sedaj enako kot pred letom 2021, ko so se v Trbovljah odločili odpadke začasno voziti drugam.
Prostora še približno za pol desetletja
Oblikujejo tudi vizije, kako v prihodnje. Kapacitet za odlaganje je po Rakičevih ocenah še za naslednjih štiri do pet let. Po sanaciji odlagalnega polja, ker je leta 2017 prišlo do podora odpadkov in je potrgalo zaščitne folije pod odlagališčem, je bilo treba odmakniti približno 200.000 kubičnih metrov odpadkov in jih po sanaciji pravilno vgraditi nazaj. S kompaktiranjem in pravilnim odlaganjem so pridobili prej neracionalno zaseden prostor ter podaljšali obratovalno dobo odlagališča. V prejšnji situaciji bi morali deponijo zapreti že lani, tako pa imajo še štiri do pet let časa.
Pripraviti je treba tudi načrt za vse občine, kako se bo z odpadki ravnalo po zaprtju odlagališča. Strategija je, da na lokaciji še naprej ostaneta sortirnica in kompostarna. Zaprtje odlagališča ne bo pomenilo konca podjetja. Zapre se samo odlagališče. Odpadki se bodo še vedno sprejemali, le odlagali se bodo drugam. Tudi zakonodaja določa obratovanje odlagališča in izvajanje aktivnosti še 30 let po zaprtju. Močno upajo tudi na že obljubljeno sežigalnico. Ta je po Rakovičevem mnenju več kot potrebna ne le za Zasavje, temveč tudi drugje po Sloveniji.
