Ob svetovnem dnevu zdravja so, kot vsako leto, mnoge organizacije izpostavile potrebo po celostni obravnavi skrbi za duševno zdravje. Kot vsako leto so izpostavile potrebo po večji dostopnosti kvalitetne zdravstvene oskrbe, zmanjševanju stigme, socialne vključenosti in potrebi po usklajevanju na ravni države in družbe. Kot vsako leto so opozorile na rastoče število obravnavanih primerov duševnih bolezni. Število, ki je v obdobju pandemije še dodatno poskočilo. Pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so za STA pojasnili, da se je po ocenah v prvem letu pandemije delež anksioznih in depresivnih motenj povečal za 25 odstotkov.
Izpostavili so, da so bile storitve obravnave duševnega zdravja med pandemijo resno motene, vrzeli v zdravljenju so se zaradi tega še povečale, posledice tega dolgega obdobja pa so v javnem zdravju vedno bolj očitne. Medtem, ko ekonomske in družbene neenakosti rastejo, pa študentke in študenti z medsebojno pomočjo poskušajo zakrpati luknje na strehi duševnega zdravja mladih odraslih. Kljub nenehnemu in desetletja dolgemu opozarjanju se ministrstvo za zdravje, v katerikoli obliki že, vprašanju ne posveča dovolj. Mnoge študentske organizacije in klubi so v svoje dejavnosti vključili projekte s področja duševnega zdravja. Organizirajo delavnice, predavanja in srečanja, nekateri pa celo ponujajo cenovno dostopne terapije s strokovnjaki.
Študentske organizacije ponujajo cenovno dostopno psihološko pomoč
Zveza ŠKIS je v letu 2021 izvajala projekt Duševno = pomembno. V luči takratnih razmer je Zveza želela ciljno študentkam in študentom s pomočjo predavanj o samopomoči in duševnem zdravju ponuditi informacije o ohranjanju duševnega zdravja, projekt pa so podprli tudi s spletno kampanjo Naj se ti ne zrola, katere cilj je bil med drugim tudi razbijanje (še vedno) prisotne stigmatizacije, ki vpliva na kvaliteto življenj posameznic in posameznikov z duševnimi motnjami.
Problema so se s predavanji lotili tudi v Klubu študentov občine Koper. Med bolj vidnimi je bilo predavanje o življenju z obsesivno kompulzivno motnjo. Opozarjali so na socialno distanco, do katere pogosto prihaja zaradi nerazumevanja bolezenskega stanja. Organizirali so tudi cikel predavanj Prva roka, v katerem so študentke in študenti imeli možnost povedati svoje zgodbe o tem, kako je živeti z duševnimi motnjami. Posnetek predavanja z naslovom Osamljenost je dostopen na njihovi Facebook strani, skupaj s predstavitvijo EFT tehnike (tapkanja) za samopomoč v čustveni stiski
Klub litijskih in šmarskih študentov Kliše pa je v okviru projekta KlišAID - skoči na kliše po moč nudil brezplačne individualne pogovore s svetovalkama v živo na sedežu Kliša ali pa po Zoomu. Posebnost projekta je bila, da so študentke in študenti pomoč dobili takoj in brezplačno, s projektom pa so zaključili lani.
Subvencionirano strokovno pomoč v okviru projekta (Po)skrbi zase letos organizirajo v Klubu posavskih študentov. V sodelovanju s psihoterapevti iz Posavja aktivni člani društva pripravljajo sofinanciranje terapevtskih srečanj, načrtujejo pa tudi dve psihološki delavnici, v katerih bodo izobraževali o pogostih težavah, s katerimi se dijaki in mladi odrasli spopadajo. V KPŠ izpostavljajo, da je »zdrava družba odraz zdravih posameznikov« in opozarjajo na nujno potrebne sistemsko ureditev brezplačnega javnega zdravja, v okviru katere predlagajo uvedbo individualnih pogovorov s strokovnjaki. Hkrati pa opozarjajo tudi na problematiko neurejenega področja psihoterapije, o kateri smo na Dnevniku že poročali.
Brezplačno psihološko pomoč nudijo od februarja letos nudijo tudi v Psihološki svetovalnici Filozofske fakultete.
Stiske mladih neposredno povezane z materialnim okoljem
»Nujno je, da se odgovornost ne prenaša na mlade za tiste stvari, kjer so nujni strokovnjaki, vendar pa lahko v kontekstu preventive s pogovorom in psihoedukacijo veliko naredijo, zato so takšne intervencije po našem mnenju smiselne in nujno potrebne,« študentsko organiziranje na področju duševnega zdravja komentirajo pri izobraževalnem projektu Kako si? in dodajajo, da so »projekti, kjer mladi pomagajo mladim, dobrodošli, saj so vrstniki pomemben vir socialne in čustvene opore, saj razumejo, kaj doživljajo sovrstniki, razumejo razvojne težave in lahko nudijo oporo.«A ob tem izpostavljajo, da je slaba dostopnost strokovne pomoči, predvsem do kliničnih psihologov zaradi dolgih čakalnih vrst, bistvenega pomena. Pri Kako si? izpostavljajo, da je prostora za sistemske spremembe še ogromno, zato pri reševanju apelirajo na pristojno ministrstvo za zdravje.
Kolektiv Bralnega krožka kritične psihologije, ki se pri svojem delu ukvarja tudi s preizpraševanjem razumevanja »duševnega (ne)zdravja, njegovega naslavljanja v sodobni slovenski družbi in psihološki stroki, diagnosticiranja in odpravljanja vzrokov in ne zgolj sistematskega lajšanja simptomov brez odpravljanja posledic,« organiziranje mladih za obravnavanje duševnih stisk sicer pozdravljajo, a ostajajo kritični, saj opažajo, da se pri tem prepogosto zapletajo v individualizacije stisk in njihovih rešitev. »Na ta način se prenos odgovornosti za duševno zdravje v javnem diskurzu vali na posameznice, pri tem pa so spregledane strukturne okoliščine in sistemski pritiski,« so jasni v kolektivu.
Ob tem poudarjajo tudi, da so stiske mladih neposredno povezane z realnimi materialnimi pogoji, v katerih živijo - negotovosti na področju okoljskem, stanovanjskem in zaposlitvenem področju. Temu sledi tudi predispozicija psihološke stroke, da »simptome duševnega nezdravja predstavlja kot individualni problem človeške notranjosti, iz česa sledi ozko usmerjena psihološka pomoč.«
Menijo, da lahko k obravnavi rastoče potrebe po psihološki pomoči celostno pristopimo le z obravnavo družbenih pogojev, ki so pogoj za nizko raven duševnega zdravja. Prehod iz individualne ravni na družbeno pa je potrebno reševati z »organiziranjem posameznikov v skupnostno naravnano družbo, ki odgovornosti za težave ne vali na posameznika, temveč v njem prepozna potencial.«
