Potem ko so cikel razstav Podobe nekdanjega Kranja v preteklem obdobju zaznamovale razstave Panorame Kranja na starih razglednicah, Glavni trg pod arheološkim drobnogledom, Gremo kupit v Kranj! in Nove soseske, so v Gorenjskem muzeju v Kranju minuli četrtek odprli še vrata pete razstave v ciklu, ki prikazuje likovne upodobitve Kranja. »Bogato slikovno gradivo obiskovalca popelje v pretekla obdobja Kranja, mesta ob sotočju Save in Kokre s 6-tisočletno zgodovino, v kateri je bil upravno, gospodarsko, cerkveno in kulturno središče. Skozi stoletja se je mesto spreminjalo, širilo in časom primerno moderniziralo. Njegovi prebivalci so ves čas ustvarjali njegovo zgodovino in dediščino, ki ju odkrivamo in raziskujemo v Gorenjskem muzeju,« je pojasnila vodja programa v Gorenjskem muzeju Jelena Justin in dodala, da si želijo Kranjčane kot posameznike in skupnost spodbuditi k odkrivanju svoje preteklosti.
Zadnja, peta razstava iz cikla Podobe nekdanjega Kranja je umetnostnozgodovinskega značaja in predstavlja Kranj na likovnih upodobitvah od 17. stoletja. Med največkrat upodobljenimi prizori so Mestni trg, slikovit pogled na mesto z desnega brega Save oziroma iz Stražišča, kanjon Kokre in Prešernova ulica. »Ker ni drugih pisnih virov, nam likovne upodobitve povedo, kako se je mesto razvijalo, kdaj je bila zgrajena posamezna stavba in kako se je ta dograjevala, kakšno je bilo obzidje Kranja ...« je povedal vodja galerijske dejavnosti v Gorenjskem muzeju in muzejski svetnik za umetnostno zgodovino dr. Damir Globočnik.
Pogled v preteklost
prednikov
Zanimive so tudi razstavljene fotografije. »Najstarejša znana fotografija Kranja je bila posneta okoli leta 1860. Za njenega avtorja velja kranjski rojak Janez Puhar, ki je bil prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj. V tistem letu, ko je nastala njegova fotografija na steklu, je bil Puhar kaplan v Cerkljah na Gorenjskem,« je pripovedoval Globočnik in dodal, da je bila omenjena fotografija pred nekaj več kot petimi leti po naključju najdena v nadškofijskem arhivu v neki veliki voščilnici, ki so jo Kranjčani poslali svojemu rojaku Jerneju Vidmarju, ki je bil takrat izvoljen za nadškofa.
»Nastaja tudi katalog fotografij, ki so bile razstavljene na razstavi. Tovrstno literaturo Kranjčani z veseljem prebirajo, saj jim pogled v preteklost, ki so jo živeli njihovi predniki, obudi spomine. Obenem so fotografije tudi dokument časa in pripovedujejo o tem, kako se je mesto spreminjalo,« je povedala Jelena Justin. Do konca leta bodo v okviru muzeja pripravili še vrsto dogodkov. V Prešernovi hiši bo zaživela razstava Numizmatičnega društva Slovenije z naslovom 20 let evra kot gotovine in 15 let evra v Sloveniji, sledile bodo fotografska razstava Miniature, razstava Ali arheologija lahko poči?, razstava Pesniki Prešernovega časa ter Rimske fibule in gostujoča razstava iz Vukovarja z naslovom Bez zanata nema alata.
