Ribnica. Težave pri pravnem in komunalnem urejanju romskih naselij v občini Ribnica niso novost. Varuh človekovih pravic že več kot desetletje zaznava velike težave in zelo slabe razmere. V preteklosti je že obravnaval težave pri dostopu do vode in sanitarij v romskem naselju Goriča vas, kjer se razmere še niso uredile.
Kot je pojasnil, bi občine morale skladno z zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji že leta 2010 sprejeti podrobni področni program in ukrepe, namenjene romski skupnosti. Leta 2014 je občini Ribnica ponovno predlagal, naj sprejme podrobni področni program skupaj z ukrepi, a občina predloga varuha do danes še ni upoštevala. Na varuhov predlog je pred dvema letoma k urejanju razmer občino pozvala tudi vlada, a kljub številnim prošnjam in predlogom občina z izpolnitvijo zakonske obveznosti zamuja že trinajst let. Varuh, ki si naselja Lepovče še ni ogledal, je po spremljanju razmer iz medijskih poročil prepričan, da bi občina in center za socialno delo morala vsem, ki so bili v ujmi prizadeti, zagotoviti dostojno bivališče.
Država je odgovorna za
kršitve človekovih pravic
Varuh meni, da je država v primerih, ko občine niso aktivne pri odpravi ugotovljenih kršitev človekovih pravic, dolžna nadomestiti njihova dejanja in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »K temu jo zavezuje 5. člen ustave ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe s področja varstva človekovih pravic. Kadar država ne izpolni svoje dolžnosti za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, je sama odgovorna za njihovo kršitev,« so pojasnili v uradu varuha.
V različnih primerih je vladi doslej že večkrat predlagal nadomestno ukrepanje na podlagi tretjega odstavka 5. člena zakona o Romih, ki odgovornost, ki je občina ne sprejme, prenese na vlado, nazadnje leta 2020. Vendar vlada posredovanje na tej podlagi zavrača, češ da besedilo člena ni dorečeno. Toda varuh odgovarja, da bi vlada, če stoji na tem stališču, morala pripraviti vsaj takšen predlog besedila zakona, ki ji bo omogočal nadomestno ukrepanje.
Na nujnost ukrepanja je varuh opozoril tudi v zadnjem letnem poročilu, kjer je ministrstvo za naravne vire in prostor pozval k pripravi interventnega zakona, ki bi pripadnikom romske skupnosti, ki živijo v nelegalnih naseljih, omogočal učinkovito izvrševanje človekovih pravic. Prepričan je, da bi jim morali zagotoviti vsaj začasni dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Varuh tudi vztraja, da bi isto ministrstvo pripravilo poimenski seznam romskih naselij, kjer pravna in komunalna ureditev naselja ni mogoča, in našlo sistemske rešitve za takšne primere.
»Občina Ribnica se je romske problematike lotila celostno, saj doslej ni imela nobenega romskega naselja umeščenega v prostor in so vsa tri romska naselja nelegalna,« je za Dnevnik povedal ribniški župan Samo Pogorelc. Pojasnil je, da pri umeščanju v prostor sodelujejo s predstavniki vaških skupnosti, a pri tem zaznavajo težave. Spremembam nasprotujejo civilna iniciativa, ki se z novimi lokacijami ne strinja, in pristojna ministrstva, ki za nekatere posege ne izdajo soglasij.
Naselje ni bilo nikoli primerno
za bivanje
Problematiko neprimernih romskih naselij že dalj časa spremlja predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Zvonko Golobič, ki je prepričan, da so glavne težave ustvarile občine same. »Rome so lokalne institucije v preteklosti pošiljale na zapostavljena in neatraktivna območja, da si uredijo bivališča. Danes pa so ta območja postala zanimiva za kapital in seveda hočejo lokalne oblasti Rome prisilno preseliti s teh območij,« je povedal. Po njegovih ocenah naselje že pred neurjem ni bilo primerno za bivanje, neurje pa je situacijo le še poslabšalo.
Posebej ga je presenetila neusklajenost delovanja centra za socialno delo in občine ob reševanju problema. »Trije zabojniki zagotovo niso primerna nastanitev v mrzlih jesenskih in zimskih nočeh,« je prepričan. Izpostavil je tudi večinsko neromsko prebivalstvo, ki nasprotuje preselitvi ali razselitvi Romov. »Domnevno jih skrbi preobremenitev javne infrastrukture, očitno pa jih ne skrbi obremenitev infrastrukture pri širitvi industrijske cone,« je dejal in dodal, da napredka pri reševanju romske problematike ne moremo pričakovati, dokler si bosta država in občina zgolj podajali žogico.
