Pri nadgradnji železnice med Brezovico in Borovnico gradbena dela že nekaj časa spremljajo arheologi. Na železniški trasi odkrivajo dediščino, ki jo je na tem območju za sabo pustila prometna preteklost. Tako so nedavno pri Železniški postaji Borovnica približno meter globoko pod tiri odkrili ostanke enega od stebrov Borovniškega viadukta, ki so jih po natančnem dokumentiranju pokrili s filcem in nato spet zasuli, čez njih pa zdaj spet vozi vlak. Preostali del stebra viadukta bodo po besedah vodje arheološke raziskave Helene Bešter iz podjetja PJP, d. o. o., raziskali, ko bodo dela stekla na sosednjem tiru pri Borovnici, kar bo predvidoma naslednji mesec.
V Vnanjih Goricah so ob progi proti Podpeči arheologi v ponedeljek izkopali ostaline čuvajnice; le-te so v sredini 19. stoletja gradili hkrati z železnico. Da bodo prišli do teh ostankov, je Helena Bešter predvidevala na podlagi arhivske raziskave, s pomočjo katere je tudi določila lokacijo, kjer naj bi nekdanja čuvajnica stala, kar se je na terenu izkazalo za popolnoma točno. Opuščeno čuvajnico so z izkopavanjem ob železnici med letoma 2021 in 2022 odkrili tudi malo pred postajo Brezovica, nosila je številko 647, medtem ko je ta v Vnanjih Goricah imela zaporedno številko 651. Tako kot tisto v Brezovici so tudi to v Vnanjih Goricah arheologi natančno dokumentirali, potem pa v sredo podrli, saj zaradi normativov pri nadgradnji železnice ni mogla ostati, je pojasnila arheologinja.
Srednje velika čuvajnica
»Na trasi od Dunaja proti Trstu so bile čuvajnice tipsko zgrajene v treh velikostih, ta v Vnanjih Goricah je bila srednje velikosti,« je povedala Helena Bešter in dodala, da z raziskavo lahko preverijo, ali se podatki na terenu resnično ujemajo z arhivskimi viri. Pogosto lahko opazujejo naknadne prezidave in dozidave prostorov ter tako arhivske podatke dopolnijo z arheološko dokumentiranimi arhitekturnimi ostanki.
Najmanjše čuvajnice ob Južni železnici so imele zgolj en prostor – takšna je prenovljena na ogled v Borovnici – srednje velike so imele tri prehodne prostore in velike štiri. Pri čuvajnici v Vnanjih Goricah so odkrili njene kletne prostore in v enem izmed njih našli drčo, zaradi česar raziskovalci predvidevajo, da je bil ta prostor namenjen shranjevanju premoga ali drv za kurjenje. Med ostalinami je bil ohranjen tudi del betonskega prizidka z vrezano letnico 1923. Po besedah arheologinje je bil najverjetneje zgrajen za stranišče, ki je bilo pred tem zunaj.
Čuvajnice na vidni razdalji
Vse čuvajnice iz smeri Dunaja proti Trstu so bile oštevilčene, v njih pa so delali in živeli čuvaji z družinami. Njihova naloga je bila v času pred telefoni in telegrafi ter tehnično še nerazvite signalizacije skrb za varovanje prometa. Stalno so spremljali dogajanje na progi, signalizirali in na prehodih dvigovali ter spuščali zapornice. Del vsake čuvajnice je bila opazovalnica, majhen proti progi obrnjen prostor s tremi okni, kjer so čuvaji, varni pred soncem, dežjem in snegom, lahko opazovali na vse strani. Da bi bilo sporočanje uspešno, so bile čuvajnice postavljene zelo na gosto, na vidni razdalji, s čimer so zagotovili hitro obveščanje. Z razvojem signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav so čuvajnice izgubile svojo funkcijo. Ko niso več imele svoje prvotne vloge, so jih predelali v stanovanjske stavbe ali porušili, pripoveduje Helena Bešter. Pri čemer še pojasni, da poklic čuvaja, kot so ga poznali v 19. stoletju, danes v tej obliki resda več ne obstaja, vendar dela ob železnici sedaj spremljajo čuvaji druge vrste. Ti ob približevanju vlaka, o katerem so natančno obveščeni, dajo znak za ustavitev delovnih strojev in zagotovijo varnost vsem prisotnim na gradbišču.
