Konec junija so družbe CGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družba in SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana začele gradnjo drugega dela železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto. Prvi del nadvoza je praktično že končan in po njem že vozijo vlaki. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je zadovoljna, da projekt, ki ga vodi direkcija za infrastrukturo, tako po terminski kot finančni plati poteka po načrtih. Za zdaj direkciji za infrastrukturo ni bilo treba sklepati aneksov o povišanju vrednosti pogodbe niti podaljšanju roka gradnje. »Glavna gradbena dela morajo biti po pogodbi končana v začetku decembra,« je napovedala ministrica.
Gradnjo nadvoza je ministrica označila za enega največjih železniških projektov v tem trenutku. Njegova pogodbena vrednost je 40,6 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Gradnja novega, večjega nadvoza je precej zahteven projekt, saj morajo gradbeni delavci ves čas zagotavljati prevoznost vsaj dela tirov. »Če bi železniško progo v celoti zaprli, bi bil to velik izpad. Tega si nismo mogli privoščiti,« je priznala ministrica. Lani je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes omenil, da nadvoz čez Dunajsko dnevno prevozi okoli 400 vlakov. Če bi promet v celoti zaprli, bi bil železniški promet v času gradnje izjemno okrnjen, česar pa si Slovenske železnice ne morejo privoščiti.
Niso si smeli privoščiti napak
Član uprave družbe CGP Edo Škufca je priznal, da bi bilo tudi gradbenim delavcem lažje delati ob popolni zapori železniškega prometa, a so se morali prilagoditi temu, da promet poteka ob delni zapori. Dejal je, da je bila rušitev prvega dela nadvoza (ta je bil zgrajen leta 1962) zelo zahtevna in stresna, saj si niso smeli privoščiti napak.
»Če bi pri rušenju prvega dela prišlo do kakšnih napak, da bi se zaradi njih ustavil železniški promet, bi bila to katastrofa. Zato smo morali biti res pazljivi in delati skoraj z mikroskopsko natančnostjo,« je pojasnil Škufca. Omenil je, da so pred začetkom rušenja prvega dela morali železniški nadvoz prežagati. »Koliko žag smo pri tem porabili ... V vseh trgovinah po okolici smo pokupili vse, kar je bilo možno. Med žaganjem smo naleteli še na neki pleh, ki v dokumentaciji starega nadvoza sploh ni bil predviden. Ta pleh smo morali prerezati z ročnimi rezalkami,« se je spominjal Škufca.
Preprečiti želijo poplavljanje podvoza
Ko bo železniški nadvoz v celoti zaključen, bodo vlaki Dunajsko prečkali po šestih namesto dosedanjih štirih tirih. Ker bo površina novega nadvoza širša, kot je bila površina starega, bodo treba Dunajsko cesto še poglobiti, je povedal Škufca. Dodal je, da bo v času poglobitve Dunajske promet potekal pod polovično zaporo. »Edina stvar, s katero se v tem trenutku še ukvarjamo, je odvodnjavanje,« je priznala ministrica Alenka Bratušek. Ureditev odvodnjavanja pod železniškim nadvozom je ključna za motorni promet, saj v času močnih nalivov podvoz na Dunajski poplavi meteorna voda.
»Načrtuje se ureditev črpališča, ki bo vodo preko črpalk odvajalo v kanalizacijski sistem,« je še dodal Škufca. Ker bodo za ureditev odvodnjavanja potrebovali gradbeno dovoljenje, ni mogel napovedati, kdaj bi se ta del projekta lahko začel, saj dovoljenje še ni bilo izdano.
Ministrica apelira na razumne odločitve
Gradnja novega, širšega železniškega nadvoza je del investicije v novi ljubljanski potniški center. Direkcija za infrastrukturo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove železniške postaje s postajno dvorano nad tiri ima, vendar se gradnja še ni začela, ker direkcija še nima izbranega izvajalca. Ker so bile prejete ponudbe na prvem in drugem javnem naročilu previsoke, je direkcija vse ponudbe zavrnila. Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek potekajo pogajanja glede cene. »Želim si, da se stvar čim prej dogovori. Verjamem v razumne odločitve tako na strani direkcije kot tudi na strani ponudnika,« je situacijo komentirala ministrica, ki pričakuje, da bo odločitev o izbiri izvajalca padla še ta mesec.
