Mestna občina Ljubljana se je lotila nove širitve pokopališča Žale, in sicer ob Tomačevski cesti med gostilno Pod kostanji in avtobusnim postajališčem Na Žalah. Na tem delu je bilo doslej makadamsko parkirišče, ki ga je občina z začetkom gradnje torej ukinila. Župan Zoran Janković je dejal, da si je nedavno ogledal dela in da potekajo dobro.
Gradnjo pokopališča po načrtih arhitekta Marka Mušiča je občina z javnim naročilom zaupala družbi Dema plus. Vrednost pogodbe z Demo pa znaša kar 5,9 milijona evrov vključno z davkom na dodano vrednost. Družba izvajalka ima po pogodbi deset mesecev, da zaključi gradbena dela, vse ostale dolžnosti do občine pa bo Dema plus morala zaključiti v roku enega leta od podpisa pogodbe. Janković je potrdil, da bo ureditev tega dela novih Žal sledila obstoječi ureditvi severneje ob Tomačevski cesti, ki je prav tako delo Marka Mušiča.
Ko bo Dema plus gradnjo na tem delu zaključila, bo po Jankovićevih besedah na Žalah dovolj pokopnih mest za žare. Razširiti bodo morali še del za klasične pokope. Morda že konec jeseni, po županovih besedah pa najverjetneje prihodnje leto bo občina začela urejati tudi tako imenovano Alejo Žale. V sklopu tega projekta bodo prenovili Tomačevsko cesto in jo na območju med stavbo na naslovu Tomačevska cesta 13 ter vhodom na parkirišče Žale V nasproti krematorija preuredili v območje, kjer bo prepovedan ves promet, razen za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa in intervencijska vozila. Projekt Aleja Žale je v proračunu ocenjen na kar 5,7 milijona evrov. »Osrednja aleja bo tako smiselno, funkcionalno in simbolno povezala starejši in novi del pokopališča in ju združila v celoto,« je občina zapisala v proračunu.
Zemljišča pri pokopališču
Polje ne bodo prodali
Janković je omenil še, da so se na magistratu vendarle odločili, da ne bodo prodali zemljišča zahodno od zidu pokopališča v Polju. Župan je napovedal, da ga bodo namenili javnemu podjetju Žale. Gre za okoli šest tisoč kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče.
Županova večina v mestnem svetu je letošnjega aprila podprla predlog mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami, da občina zemljišče proda na javni dražbi. Proti prodaji so bili v svetniških klubih Levica in SDS ter samostojni svetniki Mojca Sojer (NSi), Jasminka Dedić (Vesna – Zelena stranka), Jasmin Feratović (Pirati), Aleš Primc (Glas za otroke in družine) in Jožef Horvat. Sojarjeva je takrat zavzela stališče, da bi bilo smiselno, da občina zemljišče ohrani, saj bo kdaj v prihodnosti mogoče morala ponovno širiti pokopališče v Polju.
Maruša Babnik (SDS) je mestni svet seznanila s stališčem krajanov, ki so občinski nameri s prodajo zemljišča nasprotovali. Stanovalci so svetnike prosili, naj »ob tehtanju med javnim in zasebnim interesom upoštevajo, da je nesporen javni interes krajanov Polja, da se območje ob pokopališču tudi iz pietetnih razlogov ohrani kot javen, zelen prostor, za kar si krajani Polja prizadevamo že desetletja. Predlog občine za prodajo zemljišča ob pokopališču služi zgolj ozkim zasebnim ekonomskim interesom.« Predlagali so tudi, naj se namembnost spremeni v nezazidljivo. »Nihče se ni vtaknil deset let, da je to zazidljivo, dokler se nismo odločili, da gremo v javno prodajo. In če kdo ve, kaj je bolje kot javna prodaja, da ščitimo javni interes, potem ne vem kaj ...« je na aprilski seji dejal Janković.
