Čeprav v zadnjih letih poročamo predvsem o novogradnjah v Ljubljani, je mogoče naleteti tudi na vedno več informacij o prenovah ikoničnih stavb v mestu, ki v večini primerov dobivajo tudi novo vsebino. Pisali smo recimo o popolni prenovi in notranji dozidavi nekdanje tiskarne Mladinske knjige za Bežigradom, ki jo je zasnoval arhitekt Savin Sever in kjer bodo po novem predvsem pisarne z gostinskim lokalom in fitnesom. Pa tudi o prenovi Delove stolpnice, tako imenovane črne vdove, kjer bodo poleg poslovnih prostorov uredili tudi manjša stanovanja. Zdaj prihajajo še informacije o prenovi nekdanje blagovnice Metalka. Vsem trem projektom je skupno eno: lastništvo stavbe je skoncentrirano v roki enega lastnika, ki ima tudi jasen načrt, kako nepremičnino čim bolje izkoristiti.
V igri tudi AGRFT
Družba Monetic iz MK Group srbskega poslovneža Miodraga Kostića, ki je v Sloveniji med drugim lastnik Gorenjske banke, Grand Hotela Palace in Aerodroma Portorož, je do nekdanje Metalke prišla sredi leta 2020, ko je odkupila terjatve in nepremičnine slovenske podružnice avstrijske družbe Heta Asset Resolution, slabe banke propadle banke Hypo. Ta banka je dolgo bíla sodni boj z nekdanjim lastnikom stavbe Francem Gajškom, ki so ga na koncu morali celo prisilno deložirati. V slabi banki nekdanje avstrijske banke Hypo so si od prodaje stavbe leta 2017 obetali 11,7 milijona evrov, a so izklicno ceno kmalu znižali na 8,4 milijona evrov, nato pa na 7,7 milijona evrov. Na koncu so stavbo zaradi pičlega zanimanja prodali v paketu z drugimi nepremičninami po diskontni ceni.
Kot zanimivost lahko omenimo, da je bila leta 2014 veleblagovnica Metalka celo v igri za eno od dveh možnih lokacij za rešitev prostorskih težav Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ki bi v njej uredila akademsko gledališče, vadnice in filmsko-televizijski studio, na Trubarjevi ulici pa bi bili predavalnice, kabineti, videoteka, knjižnica, arhiv in administracija. Kot je znano, se je na koncu uresničila le investicija v prostore na Trubarjevi ulici, pred dvema letoma pa se je akademija vselila v nekdanje prostore fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na Aškerčevi ulici.
V družbi Monetic napovedujejo, da bodo po prenovi stavbe, ki se je že začela, na več kot 4000 kvadratnih metrih uredili prilagodljive poslovne prostore, primerne za podjetja, »ki želijo poslovno kulturo graditi na izvrstni lokaciji in spodbudnem delovnem okolju«. Na novo bodo v najvišjem nadstropju uredili tudi teraso. Javnosti najbolj zanimiva je napoved, da bodo v pritličju zaživele galerije, butične trgovine, bari, restavracije in druga kulinarična ponudba. Po napovedih naj bi šlo za odprt prostor, neke vrste nadaljevanje zunanjega urbanega prostora ploščadi Ajdovščina. Stavba naj bi se po novem imenovala Forum Metalka.
Podobe stavbe ne bodo
bistveno spreminjali
Glede na to, da je stavba spomeniško zaščitena, ne čudi, da so skupaj s projektanti – idejni projekt prenove in projekt za izvedbo so pripravili v podjetju API arhitekti, projekt notranjega opremljanja in vizualizacije pa v studiu Prostornina – predvideli, da bodo pri prenovi ohranili glavne značilnosti objekta, in sicer tako fasado kot elemente, materiale in ambient notranjega oblikovanja. »Vodili zasnove in oblikovanja notranjih prostorov sta bili moderen dizajn in odprt tloris, ki omogoča preoblikovanje prostorov v skladu s potrebami najemnikov tako v pisarniškem delu kot v pritličju,« so napovedali.
Veleblagovnica Metalka je bila k stolpnici prizidana leta 1973, deset let po njenem dokončanju. Ob odprtju je bila to največja tehnična trgovina v Jugoslaviji, a je ta dejavnost sčasoma zamrla. V njej so si pisarne uredili različna podjetja in organizacije, ki so pogosto po svoje in mimo predpisov preurejali prostore v stavbi. Med drugim naj bi lastniki v preteklosti za novo namembnost Metalke tehtali precej predlogov – tudi nadzidavo in preureditev v hotel.
Metalko je v letih 1969–1973 zasnoval arhitekt Edo Mihevc, ki poleg Edvarda Ravnikarja velja za drugega očeta slovenske arhitekture. Šestdesetmetrska stolpnica je bila zgrajena leta 1963 po zgledu newyorške stolpnice Seagram nemško-ameriškega arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja. Prepoznavno fasado iz aluminijastih plošč, ki je takrat pomenila novost v gradbeni tehnologiji, je oblikoval Branko Krašovec.
