Marko Balant, nekdanji braslovški župan, in njegov takratni podžupan Vinko Drča sta morala v minulih devetih letih na sodišču že dvakrat podrobno pojasnjevati, zakaj sta okoli 140 hektarov kmetijskih zemljišč pred dobrimi petnajstimi leti v občini Braslovče brez veljavne pravne podlage spremenila v 340 zazidljivih parcel. Tožilstvo je obema očitalo, da sta leta 2008 zlorabila svoj položaj, Drča pa naj bi se s prodajo parcele, ki je postala zazidljiva, okoristil za dobrih 140.000 evrov. Pri tem naj bi z Balantom in Drčo »sodeloval« še državni uradnik, zaposlen na ministrstvu za okolje, ki pa je že pokojni, zato je tožilstvo zanj, razumljivo, ustavilo kazenski pregon. Balant in Drča sta bila na prvem sojenju pred devetimi leti oproščena obtožb, a je višje sodišče po pritožbi tožilstva sodbo razveljavilo. Začelo se je novo sojenje, ki pa je bilo tik pred koncem zaradi odhoda sodnice na drugo sodišče prekinjeno.
Nova sodnica Maja Manček Šporin je novo sojenje začela, a ga tudi takoj končala, češ da je kazenski pregon za kaznivo dejanje pridobitve protipravne premoženjske koristi zastaral. Tožilka Katja Kunej se je zoper tak sklep pritožila, višji sodniki so ji prikimali in odredili novo sojenje zaradi zlorabe uradnega položaja, saj je zastaral le manjši del iz obtožnice. Sojenje se je tako julija letos začelo znova. Ista sodnica Manček-Šporinova pa ga je po dveh mesecih sklenila z oprostilno sodbo, saj da obtoženima ni mogoče očitati zlorabe položaja, Drči pa ne pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini dobrih 140.000 evrov.
Ni dovolj dokazov
o zavestnem ravnanju
V obrazložitvi sodbe je poudarila, da drži, da je leta 2008 braslovški občinski svet sprejel prostorski akt, s katerim je 140 hektarov kmetijskih zemljišč spremenil v 340 zazidljivih parcel, čeprav občina za to ni pridobila soglasja kmetijskega ministrstva. Da vseh parcel ne smejo nameniti pozidavi, je veleval tudi tedanji sklep ministrstva za okolje in prostor. Da so v Braslovčah kršili zakon in ustavo, je ugotovilo tudi ustavno sodišče, ki je zato prostorski akt, ki predhodno ni bil usklajen z okoljskim ministrstvom, razglasilo za neveljavnega, saj ga občina niti ni objavila v uradnem listu.
Misleč, da bodo zadostili formalnostim, so prostorski akt naknadno objavili in pričakovali, da bo ministrstvo občini izdalo negativno odločbo, na katero bi se pritožili, v nadaljevanju pa bi se s spremembo namembnosti ukvarjala vlada. S seznama zazidljivih parcel, kot je še ugotovilo ustavno sodišče, občina tudi ni črtala tistih, na katerih naj gradnja izrecno ne bi bila mogoča.
Tožilstvo se je sicer osredotočilo predvsem na kmetijsko zemljišče v lasti nekdanjega podžupana in predsednika braslovškega odbora za okolje Vinka Drče, ki je že leta 2006 sklenil predpogodbo o prodaji z lastnikom in direktorjem podjetja Silco Sašem Kronovškom z zavezo, da zemljišče do leta 2008 postane zazidljivo. Drča naj bi, tako tožilstvo, pred sejo občinskega sveta uslužbencu ministrstva za okolje in prostor, pokojnemu Dušanu Janezu Gačniku, poslal prošnjo za razlago sklepa, ta je občini poslal svojo interpretacijo, na podlagi katere so svetniki potrdili neusklajen prostorski red, takratni župan Balant pa se je pod njega podpisal. Pri tem naj bi vsi trije, vključno z Gačnikom, tako tožilstvo, zlorabili položaj in Drči omogočili pridobitev velike premoženjske koristi. »A sodišče ocenjuje, da ni dokazov, da so ravnali zavestno, se dogovarjali in Drči v sostorilstvu omogočili pridobitev protipravne premoženjske koristi. Balant je v zagovoru zatrdil, da je občina prostorski red sprejela v duhu nadaljnjega razvoja, ni pa vedel, da se je Drča že pred tem dogovoril za prodajo svoje parcele. Ne nazadnje je bilo v igri še 300 drugih parcel 43 različnih pobudnikov, ki jim je bila na podlagi nezakonitega prostorskega reda prav tako spremenjena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Torej ni šlo le za parcelo Vinka Drče,« je v obrazložitvi oprostilne sodbe poudarila sodnica Manček-Šporinova. A tudi tokratna sodba še ni pravnomočna, saj bo tožilka še razmislila, ali se bo pritožila.
