Specializirano državno tožilstvo je Fink očitalo, da je omogočila, da je Trimo od leta 2009 do 2011 družbi pooblaščenki podeljeval nedovoljene kredite, s katerimi se je financiral nakup delnic Trima. "Na ta način bi Fink lahko postala največja lastnica družbe Trimo," je na predobravnavnem naroku oktobra lani povzela tožilka Marjana Grašič.
Posledica storitve kaznivega dejanja, ki je nastala za družbo Trimo, ki je dajala posojila, naj bi bila premoženjska škoda v vrednosti več kot 4,1 milijona evrov.
Nekdanja predsednica uprave družbe Trimo, ki je danes v lasti belgijske družbe Recticel, krivde ni priznala.
Prvostopenjsko sodišče jo je danes spoznalo za krivo kaznivega dejanja zlorabe položaja pri lastninjenju Trima. Tožilka je sicer po poročanju portala za Fink predlagala leto dni in 11 mesecev zapora ter plačilo 80.000 evrov denarne kazni, a se je sodišče odločilo za izrek pogojne kazni. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Fink je trebanjskega izdelovalca fasadnih sistemov vodila več kot 20 let, v tem času pa je skupaj z drugimi menedžerji postala tudi njegova 57-odstotna lastnica. V družbi Trimo Investment je imela nekaj več kot 12-odstotni delež. Obe družbi sta se leta 2013 znašli v velikih težavah, tudi zaradi bremena menedžerskega prevzema. Posredovale so banke, ki so Trimo rešile pred propadom. Nadzorni svet Trima je Tatjano Fink s čela družbe odpoklical februarja 2014.
