V odgovoru na očitke opozicije, da Mestna občina Ljubljana (MOL) slabo črpa evropska sredstva, je župan Zoran Janković razkril, da morajo mesece čakati na državo, da v občinski proračun nakaže denar za dela, izvedena pri projektih, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Na občini so nam konec oktobra pojasnili, da od ministrstva za naravne vire in prostor čakajo na povrnitev okoli 1,6 milijona za dograditev kanalizacijskega omrežja na 39 območjih, 2,4 milijona za nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu in 3,8 milijona evrov za nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter za gradnjo povezovalnega kanala C0 v Ljubljani.

Na občini so izpostavili, da so nekatere zahtevke za gradnjo kanala C0 na ministrstvo oddali že leta 2020 in jih tudi večkrat dopolnili, a denarja zanje še vedno niso prejeli. »Konkretnega razloga za neizplačilo na ministrstvu uradno niso navedli, prav tako zahtevkov niso zavrnili, temveč so le-ti še v postopku pregledovanja na ministrstvu,« so dejali na občini. Na ministrstvu za naravne vire so zagotovili, da zahtevke izplačajo takrat, ko so ti popolni.

»Glede na sklenjene pogodbe o sofinanciranju se z MOL redno koordinacijsko usklajujemo, da bi jim izvedli povračila upravičenih stroškov,« so razložili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zagotovili so, da skupaj z občino rešujejo nepopolne zahtevke, in dodali, da mora biti »vsak zahtevek vsebinsko ustrezno podkrepljen z dokazili o nastanku in upravičenosti izdatka ter pravilno prijavljen v informacijski sistem e-MA«.

Ko smo z odgovorom ministrstva seznanili občino, so na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pojasnili, da zahtevke za povračilo sredstev skupaj s potrebno dokumentacijo prek sistema e-MA oddajajo takrat, ko presodijo, da so popolni. »Se pa ob pregledu zahtevka skupaj z dokumentacijo zgodi, da ministrstvo zahteva dodatna pojasnila oziroma dopolnitve pred dokončno potrditvijo in izplačilom zahtevka. MOL te zahteve sproti pojasnjuje oziroma dopolnjuje,« so se odzvali na občini.

Na ljubljanskem magistratu so oktobra omenili, da čakajo še na povračilo denarja pri projektih ureditve kolesarskih površin in površin za pešce na odseku Ceste dveh cesarjev, ureditve črnovaške ceste in Ižanske ceste ter ureditve kolesarskih površin ob Tržaški cesti. Zahtevki v skupni višini okoli pet milijonov evrov so bili po podatkih občine na pregledu na ministrstvih za okolje, podnebje in energijo ter za infrastrukturo.

Kakšne so izkušnje drugih občin?

V občini Preddvor približno eno leto čakajo na okoli 300.000 evrov za del projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so ga zaključili že v letu 2022, je povedal župan Rok Roblek. »Tudi na Mestni občini Novo mesto smo se v zadnjem letu srečali s težavo z zahtevki za povrnitev sredstev, založenih za projekte, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi,« so nam sporočili s te občine. Za projekt prenove Rozmanove ulice in Prešernovega trga v mestnem jedru, ki so ga zaključili pred več kot letom in pol, so izplačilo v višini slabega 2,1 milijona evrov dobili šele v začetku prejšnjega tedna, so še dodali.

Mestna občina Kranj za šest projektov čaka na skupno pet milijonov evrov izplačil sredstev iz skladov evropske kohezijske politike. Kranjčani so izpostavili, da so se pregledi vlog in zahtevkov na ministrstvih v zadnjem času sicer pospešili. Pojasnili so, da sedaj praktično na dnevni bazi sodelujejo s skrbniki na ministrstvih za naravne vire ter okolje, podnebje in energijo. Sodelovanje so opisali kot »zelo pozitivno, usmerjeno v rešitve«. Po mnenju kranjske občine je zamudam pri izplačilih botrovalo več vzrokov, med drugim kadrovski manko na ministrstvih in reorganizacija prejšnjega ministrstva za okolje. Slednje so izpostavili tudi v Novem mestu.

Župan Pivke Robert Smrdelj je povedal, da so v njihovi občini približno pol leta čakali na izplačilo za okrog pol milijona evrov zahtevkov za projekt gradnje vodovoda in upravljanja Nature 2000. Smrdelj misli, da je bila zamuda posledica kadrovskega primanjkljaja na ministrstvu za naravne vire. »V zadnjem času se zadeve sicer izboljšujejo, ker se naši zahtevki počasi čistijo,« je napredek pohvalil tudi Smrdelj.

Na vprašanje, ali so se postopki izplačil v zadnjem mesecu izboljšali tudi za ljubljansko občino, nam s slednje do zaključka redakcije niso odgovorili.

»Vse papirje je treba obrniti zaradi enega centa«

Vodiški župan Aco Franc Šuštar je dejal, da na splošni ravni niso imeli veliko slabih izkušenj, a da so pri potrjevanju posameznih zahtevkov imeli težave, ker se številke niso ujemale, četudi zgolj za nekaj centov. »Naša uprava včasih porabi od osem in vse do 20 ur, da odkrije napako, jo odpravi in popravi vse dokumente. S tem se morajo ukvarjati tudi gradbinci in nadzorniki pri projektih. Vse papirje je treba 'obrniti okrog' zaradi enega centa,« je povedal Šuštar. Da nato ponovno uredijo papirje in vložijo nov zahtevek, ki ga ministrstvo pregleda in odobri, pa lahko traja tudi dodatna dva meseca, je še omenil vodiški župan.

Podobno »kalvarijo«, kot se je izrazil župan Samo Pogorelc, so v Ribnici izkusili pri projektu urejanja obrtne cone Ugar. »Pri našem zahtevku je šlo za odstopanje v višini – mislim da – enega centa,« je dejal Pogorelc. Po njegovem mnenju je celoten postopek vlaganja zahtevkov in dokazil zanje ter preverjanja preveč zbirokratiziran. »Z drugimi župani smo se pogovarjali, da je to, kako hitro bo naš zahtevek obdelan na ministrstvih, včasih odvisno od tega, kdo pregleduje naše vloge. Na ministrstvih nimajo enotnih kriterijev,« je dodal Pogorelc.

Opozorila o zahtevnosti postopkov

Od občin Radovljica, Trzin, Brezovica, Medvode in Beltinci smo izvedeli, da se doslej ni zgodilo, da bi morali zelo dolgo čakati na izplačila odobrenih evropskih sredstev. Beltinški župan Marko Virag je izrecno pohvalil ministrstvi za kohezijo in gospodarstvo, ker sta se doslej vedno držali dogovorjenih rokov. Virag in medvoški župan Nejc Smole pa sta vendarle omenila, da sta od nekaterih drugih županskih kolegov slišala, da dolgo čakajo na izplačila.

Čeprav niso izkusili zamud, na radovljiški občini upajo na spremembe na tem področju. »Želeli bi si poenotenja pravil črpanja sredstev, saj vsak resor postopke, povezane z zahtevki, vodi drugače. Prav tako so kljub večkrat napovedani poenostavitvi ti postopki zelo birokratski in včasih terjajo nerazumno obsežno ter vsebinsko zahtevno dokumentacijo za izplačilo sredstev,« je pojasnila direktorica radovljiške občinske uprave Alenka Langus. Trzinski župan Peter Ložar je potrdil, da so ti postopki zelo zahtevni in od občin terjajo veliko truda, da je dokumentacija ustrezno pripravljena.

»Razumem, da imajo uradniki, ki nadzirajo evropska sredstva, navodila, da morajo biti striktni. Ampak vsa ta administracija je absolutno preveč kompleksna,« je prepričan Šuštar. Želel bi si, da bi bilo dovoljeno minimalno odstopanje, »da uradniki na ministrstvih zaradi nekaj evrov ali – bog ne daj – le nekaj centov ne bi zavračali zahtevkov«, pa je dejal vodiški župan.

Zaradi čakanja težave z likvidnostjo

»Nepravočasna povrnitev evropskih sredstev pomeni za MOL velike likvidnostne težave, ker so vsa sredstva že bila nakazana izvajalcem, od države pa nismo prejeli zneskov sofinanciranja projektov,« so potarnali na ljubljanski občini in dodali, da mestni blagajni zaradi tega nastajajo dodatni stroški. Da je občina kljub nepovrnjenim zneskom lahko poravnala svoje ostale finančne obveznosti, je namreč morala najeti likvidnostni kredit in zanj plačuje obresti, ki pa so trenutno na zelo visoki ravni, so opozorili. Iz občine Novo mesto so prav tako sporočili, da so bile zamude pri izplačilih evropskih sredstev eden od razlogov, zaradi katerih so letos morali najeti kratkoročna posojila.

Da občinam ne bi bilo treba komercialnim bankam plačevati visokih obrestnih mer, ribniški župan predlaga, naj jim država omogoči zadolževanje pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu. »Tam lahko občine trenutno dobimo kredite le za nove projekte, ne pa tudi za tiste, ki jih že izvajamo in bi zanje potrebovali reprogram financiranja,« je pojasnil Pogorelc.

Ker država ni pravočasno povrnila zahtevkov, so imeli v Vodicah konec lanskega leta likvidnostne težave. »Prvič v 13 letih, odkar sem župan, nismo mogli plačati vseh naših tekočih obveznosti, socialnih transferjev in tako naprej. V proračunu smo načrtovali, da bomo določeno količino denarja dobili nazaj, a tega denarja potem ni bilo. Ker je bil konec leta, nismo mogli vzeti kredita. Enostavno smo morali počakati na novo leto in na izplačilo zahtevkov, da smo poplačali odprte račune,« je povedal Šuštar.

V Preddvoru so zaradi še neizplačanih sredstev prav tako morali najeti kredit, je dejal župan Roblek. Hkrati so začasno ustavili slabih pet milijonov evrov vreden projekt oskrbe s pitno vodo ter projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode, »ker še nimamo podpisane pogodbe za vodooskrbni del projekta in si ne upamo prevzeti finančnih obveznosti, preden ne dobimo poplačano vsaj tisto iz let 2021 in 2022«, je pojasnil Roblek.

Preberite tudi: Tegobe občin zaradi evropskega denarja