Previsoka živa meja, razraščeno drevje in cvetlične gredice, koruzno polje tik ob cesti, tudi previsoke ograje in stebri. Vse to ovira preglednost na cestah in vidnost signalizacije ter ogroža varnost udeležencev v prometu. Čeprav morajo po zakonu za vzdrževanje in obrez vegetacije lastniki zemljišč ob cesti zanje zagotoviti vsaj minimalno polje vidljivosti, številni predpisov v zvezi s tem ne upoštevajo, mnogi pa pred gradnjo ograje ali stebrov pozabijo tudi na predhodno pridobitev soglasja direkcije za infrastrukturo.
V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da je po zakonu o cestah za takšne primere ob cesti zagotovljen varovalni pas različnih širin glede na kategorijo cest, kjer ni dovoljenih posegov v prostor. Vegetacija je lahko tam visoka le do 75 centimetrov od tal, ob tem mora biti zagotovljena tudi ustrezna preglednost. Lastniki zemljišč morajo sami skrbeti, da se rastline ne razrasejo prebujno, v primeru, da se ti ne odzovejo na poziv vzdrževalcev cest, pa zadevo prevzame inšpekcija za ceste. Ta po pogovoru z lastnikom zemljišča ustrezno ukrepa in ga lahko tudi oglobi: fizične osebe s kaznijo 500 evrov, pravne pa z 2000 evri.
Tudi pločniki morajo biti varni
Da vegetacija ne ogroža normalne preglednosti ter ne zakriva oznak, semaforjev, znakov in druge prometne signalizacije, je zelo pomembno tudi na območju križišč. Medtem ko zakon o cestah tam ne dovoljuje nikakršne zasaditve rastlin, posebnosti glede tega veljajo za železniške prehode.
Na AVP, kjer so prizadevanja za varno cestno infrastrukturo opredelili tudi v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, izpostavljajo, da morajo biti ob cestah pregledni in varni tudi pločniki. Kot so pojasnili, so za pločnike v naseljih pristojne občine oziroma izvajalci javnih služb, medtem ko vegetacijo tik ob cesti skladno s pogodbo o vzdrževanju ureja vzdrževalec državnih cest.
Kritično stanje ob cestah in porast razraščene vegetacije v varovalnih pasovih državne ceste opažajo tudi inšpektorji za ceste. Mag. Natalija Duračak Bitenc ugotavlja, da je to najbolj kritično na območjih gozdov, kjer se poškodovana drevesa, ki bi jih morali lastniki gozdov odstraniti, naslanjajo drugo na drugo.
Lani 85 kršitev, letos že 57
Inšpektorica izpostavlja tudi namestitve preglednostnih ogledal, za katera skrbi država, a le tam, kjer ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Živa meja in nasad rož mednje ne sodita. Glede kazni za brezbrižne lastnike zemljišč ob cesti pa Natalija Duračak Bitenc meni, da niso izjemno visoke in da bi lahko streznitev za tiste, ki ne skrbijo za urejenost rastja in preglednost ob cesti, prišla ob morebitnih visokih regresijskih zahtevkih zavarovalnic ob nesreči, ki bi se lahko zgodila zaradi nepreglednosti.
Inšpektorat za infrastrukturo (IRSI) je letos obravnaval že 57 zadev, vezanih na kršenje preglednosti. Lani je inšpekcija za ceste obravnavala 85 zadev, vezanih na tematiko preglednosti, od katerih je 75 že rešenih. »Za odstranitev vegetacije običajno zadostuje že inšpekcijski nadzor in ukrep na zapisnik, s katerim inšpektor opozori lastnika vegetacije na nepravilnosti in mu določi rok za sanacijo stanja. Zato se največkrat v prekrškovnem postopku izrečejo le opozorila ali se izdajo opomini,« so pojasnili na IRSI.
