Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je včeraj razkril, da je ministrstvo prejšnji teden plačalo komunalni prispevek za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) in da naj bi ministrstvo za okolje in prostor do konca letošnjega leta izdalo gradbeno dovoljenje. Papič pričakuje, da bodo v drugi polovici prihodnjega leta objavili razpis za izbor izvajalca gradbenih del. »Če bo šlo po sreči, računam, da bi lahko gradbena dela začeli že konec leta 2023, gotovo pa v začetku leta 2024,« je napovedal Papič. Gradnja naj bi se po tem scenariju končala v letu 2026.
Predsednik vlade Robert Golob je vesel, da je vlada vendarle odločena zgraditi NUK II in da so to simbolno gesto podprli s konkretnim dejanjem, to je s plačilom komunalnega prispevka. »Da ne bo dileme, ali so to samo prazne besede ali pa smo zgrabili projekt v roke in bomo prvo lopato lahko zasadili v dvanajstih ali trinajstih mesecih,« je zagotovil Golob.
Gradnjo bi financirali s povratnimi sredstvi
Prve pobude za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice so stare že štiri desetletja, a čeprav so praktično vse pretekle vlade NUK II priznavale nacionalno pomembnost, nobena doslej ni zagotovila konkretnega vira denarja za gradnjo. Tokrat naj bi bilo drugače, saj je Golob zagotovil, da je finančna konstrukcija tega več kot 100 milijonov evrov vrednega projekta, kar se njega tiče, zaključena.
»Osnovni scenarij je, da iščemo sredstva znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, in sicer, da pridobimo povratna sredstva. To je ena velika priložnost, ki je bila za Slovenijo doslej popolnoma neizkoriščena. Na razpolago imamo približno dve milijardi teh sredstev,« je povedal premier. »Odločili smo se, da jih bomo porabili za pomembne razvojne nacionalne projekte. Na ta način želimo simbolno povedati, da bomo ne glede na to, da je Evropa pa tudi svet v krizi, mi to krizo uporabili za to, da bomo rasli, ne da se bomo skrivali doma ali pa jamrali,« je še dodal Golob. Morebitna manjkajoča sredstva za NUK II bodo zagotovili v integralnem proračunu.
V državnem proračunu trenutno sicer ni videti projekta gradnje NUK II in omenjene finančne konstrukcije, a je Golob napovedal, da bodo vse relevantne proračunske dokumente dopolnili pravočasno. Za to bodo očitno imeli dovolj časa, saj po Papičevih besedah prihodnje leto še ne potrebujejo zajetnih finančnih sredstev, saj načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije za izvedbo, za kar imajo že zagotovljenih približno milijon evrov. Sočasno naj bi izvedli še arheološke raziskave na manjšem delu zemljišča, narediti pa bo treba tudi vrtine za toplotno črpalko.
Zgodovinski trenutek?
»Da so knjižnice pomembne za razvoj katerega koli naroda, je nesporno dejstvo. Knjižnice niso samo prostor, kamor hodijo ljudje brat, se učit, gradit svojo osebnost in svoje znanje, ampak tudi prostor, kamor se hodijo srečevat in spoznavat nove ideje,« je dejal Golob in poudaril, da je ravno v takšnem duhu zasnovan tudi NUK II. Arhitekt Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je razložil, da nova stavba v križišču Slovenske in Zoisove ceste ne bo podvajala vsebin stavbe Jožeta Plečnika, temveč jo bo dopolnjevala in razbremenjevala. Ravnatelj NUK Viljem Leban pa je opozoril, da bo tudi po zgraditvi novega objekta knjižnica še vedno večino gradiva shranjevala v skladišču v nakupovalnem središču BTC na Leskoškovi cesti, nova stavba pa bo predvsem ponujala sodobne in raznolike prostore uporabnikom knjižnice. Bevk je napovedal, da bo v NUK II 1400 študijskih in 1500 uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah.
»To je zgodovinski trenutek, ko lahko rečemo, da želimo po 40 letih poskusov to zgodbo zaključiti,« je sklenil Papič. Čeprav sta plačilo komunalnega prispevka in skorajšnja izdaja gradbenega dovoljenja zagotovo pomembna koraka na poti do uresničitve projekta, pa velja spomniti, da so ministri pred Papičem že izrekali napovedi o tem, kdaj naj bi se gradnja začela, pa kljub temu še nobena vlada stavbe ni začela graditi. Vedno se je zataknilo pri vprašanju, kako financirati gradnjo. V preteklosti so politiki razmišljali o pridobitvi evropskih ali kakšnih drugih nepovratnih sredstev, leta 1994 je državni zbor celo sprejel poseben zakon o gradnji NUK II, ki prav tako ni dosegel svojega namena. O sprejemu novega zakona o NUK II je razmišljala tudi prejšnja vlada Janeza Janše, a zakon ni prišel dlje od osnutka.
Prvi natečaj pred več kot
tremi desetletji
Država je prvi arhitekturni natečaj za NUK II izvedla že daljnega leta 1989, ko je zmagala rešitev arhitekturnega biroja Marka Mušiča. Toda prvo pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije je država z birojem sklenila šele leta 1996, pozneje pa so sklenili še kopico aneksov. Leta 2008 so na fakulteti za arhitekturo začele vznikati pobude, da je po toliko letih čakanja Mušičeva ideja za NUK II zastarela in bi veljalo poiskati novo, sodobno rešitev za knjižnico. Tem pobudam je prisluhnilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v času ministrovanja Gregorja Golobiča in začelo priprave na nov razpis. Na novem razpisu je bila leta 2012 za najboljšo izbrana idejna rešitev Bevk Perović arhitektov.
