Podiranje divjega kostanja in ostalih dreves v okolici SNG Drame pred skoraj štirinajstimi dnevi je ravnateljica Vesna Jurca Tadel pospremila z napovedjo, da bo po prenovi v okolici gledališča več dreves, kot so jih tisti dan posekali. Tistega dne so posekali 12 dreves. Na dan poseka so na ministrstvu za kulturo na družbenih omrežjih sporočili, da je posek nujen za prepotrebno obnovo dotrajane stavbe. Izpostavili so še, da so v osnovni projekt, izbran leta 2017, naknadno vključili dodatno ozelenitev. Ministrstvo je poleg izjave objavilo načrt s tlorisom Drame po prenovi »z načrtovano ozelenitvijo«. Na načrtu je vrisanih tudi več dreves, podpisani pa so »Bevk Perović arhitekti«, avtorji izbrane arhitekturne rešitve za prenovo Drame. Na objavljenem načrtu smo našteli 23 novih dreves, od tega jih je trinajst na občinskem pločniku v Erjavčevi in Igriški ulici, ki ne spadata v ožje območje Drame. Z občine so nam sporočili, da je omenjeni tloris del natečajne dokumentacije in predstavlja zgolj zasnovo in ne dokončni načrt ozelenitve območja. Kot so pojasnili, se bodo z ministrstvom za kulturo morali še uskladiti glede dejanske ozelenitve širšega območja v okolici prenovljene Drame.
Samo nizka zasaditev zelenja
Posek divjega kostanja in ostalih dreves zaradi prenove gledališča je bil sicer deležen številnih kritik. Pojavili so se tudi strokovni očitki, da razpis pred šestimi leti ni bil primerno zastavljen, saj od natečajnikov ni zahteval, da se drevesa ohranijo. Krajinska arhitektka Maja Simoneti je v Objektivu zapisala, da so »udeleženci natečaja iz naloge in pogojev za načrtovanje dobili sporočilo, da drevesa niso vredna ohranjanja«. Dodala je še, da so v eni od natečajnih nalog avtorji celo predvideli ohranitev dreves, a jim to ni prineslo dodatnih točk na razpisu. Z ministrstva so sporočili, da je razpis za prenovo Drame pred šestimi leti sledil takratnim smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Razpis je od natečajnikov zahteval, da se v predlagano arhitekturno rešitev vključi samo nizko zasaditev zelenja v okolici, saj bi se tako najbolj približali prvotni, zgodovinski zasnovi okolice Drame. »Če bi projektni razpis potekal v času našega mandata, se s temi usmeritvami kot financer prenove nikakor ne bi strinjali, saj se še posebej v času podnebnih sprememb zavedamo pomena zelenja, predvsem velikih starih dreves v mestu,« so še poudarili na ministrstvu. Arhitekturno rešitev nameravajo dodelati, so se v strokovni delovni skupini odločili že na začetku mandata. Prvotno zastavljene tlakovane površine bodo arhitekti zamenjali z površinami, namenjenimi zelenju. »V prvo klet ob vhodu smo vrinili veliko sadilno jamo s premerom osem metrov, ki bo zagotavljala ugodne rastne pogoje za visoka drevesa in drugo rastlinje. V zunanjo ureditev smo umestili 17 dreves. Okolica Drame bo po prenovi zelena in prijetna za obiskovalce, sosede ter mimoidoče,« so še dodali na ministrstvu.
Zanemarjena krajinska arhitektura
Krajinska arhitektka Živa Pečenko pa je v daljšem prispevku v reviji Outsider izrazila kritiko, da javni razpisi zanemarjajo področje krajinske arhitekture kot pomembnega dela sodobnega urbanističnega načrtovanja. To očita tudi razpisu za prenovo Drame. Kritična je tudi do naknadne ozelenitve, saj arhitekturni biro Bevk Perović po njenem mnenju za to nima primernih referenc. Sporno se ji tudi zdi, da bo naknadna ozelenitev urejena mimo javnega razpisa: »Glede na to, da obstoječa drevnina in predvidena zasaditev nista bili predmet natečaja, menim, da je bil ta posel pridobljen nedemokratično in nelojalno. Kaj pooblaščeni arhitekt ve o drevesih, drevesnih vrstah, sadilnih jamah, krajinskoarhitekturnih standardih in drugih vsebinah, ki jih sicer pokriva strokovni izpit za krajinsko arhitekturo?«
