V kočevskem Melaminu so kmalu po tragični nesreči, ki se je zgodila 12. maja in je terjala sedem življenj, skupaj z lokalno skupnostjo začeli razmišljati o selitvi najnevarnejšega dela, to je proizvodnje epiklorhidrinskih smol, na novo lokacijo. V igri je bilo sedem lokacij, štiri od teh je predlagala občina. A so se vse, razen lokacije Kočevje sever, izkazale za manj primerne.

Preliminarna študija, ki jo je izvedel Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju s podjetjem E-net okolje, je pokazala, da je gozdnato območje med Klinjo vasjo in naseljem Mala Gora, ki je trenutno v državni lasti, najbolj sprejemljivo tako z vidika varnosti ljudi in okolja kot z vidika ohranitve delovnih mest in razvoja tovarne. Dvajset hektarov veliko območje je več kot 700 metrov oddaljeno od najbližjega naselja, ne ustvarja dodatne razpršenosti gospodarskih con in je del območja, ki je v prostorskih aktih predvidno za dolgoročni razvoj mesta, pojasnjuje Sergej Hiti iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda. S podaljšanjem industrijskega tira je mogoča navezava na obstoječe železniško omrežje, z glavne ceste bo potreben le kratek priključek do nove tovarne, hkrati bo mogoča tudi navezava na bodočo kočevsko obvoznico, pa tudi takojšnja priključitev na obstoječi vir energetskega napajanja.

Prvi del selitve
v dveh do treh letih?

»Absolutno podpiramo strokovno izbiro lokacije, ki pomeni tako izboljšanje stanja glede varnosti kot tudi razvoj, nova delovna mesta in višjo dodano vrednost. Poleg selitve nevarnega dela proizvodnje prinaša tudi razvojne možnosti, saj želimo v prihodnje vzpostaviti tudi proizvodnjo v smeri tovarne prihodnosti, zelenih kemikalij, proizvodnjo bioetanola in proizvodnjo vodika,« je dejal direktor Melamina Srečko Štefanič. V novo tovarno bodo najprej selili proizvodnjo epiklorhidrinskih smol. Strošek prve faze, ki bi jo lahko v najboljšem primeru izvedli v dveh do treh letih, Štefanič ocenjuje na pet do deset milijonov evrov, vrednost končne tovarne, ki bi jo vzpostavili v petnajstih do dvajsetih letih in bo prinesla nova dolgoročna in kakovostna delovna mesta, pa na okoli 250 milijonov evrov.

Stališče lokalne skupnosti je, da mora Melamin ostati v občini Kočevje, vendar na novi lokaciji, je ob tem poudaril župan Kočevja Vladimir Prebilič. »Če bi vsa potrebna soglasja pridobili res hitro, bi lahko spremembo občinskega prostorskega načrta izpeljali v prihodnjem letu. Nova lokacija bi tako lahko bila na voljo za začetek del že oktobra 2023,« dodaja. Zemljišče bo seveda treba tudi komunalno opremiti. Kot pojasnjuje Prebilič, se kanalizacijsko omrežje ustavi pri tovarni Yaskawa, torej bo treba temeljni vod potegniti naprej, nanj pa bodo priključili tudi tamkajšnja naselja. Komunalo opremljanje zemljišča po Štefaničevih besedah pomeni po zelo grobi oceni okoli deset milijonov evrov, pri čemer v Kočevju resno računajo na obljubljeno pomoč države oziroma ministrstva za gospodarstvo.

Na delu vsi zaposleni

Takoj po tragičnem dogodku je bilo na čakanju petnajst do dvajset zaposlenih, zdaj spet dela vseh dvesto zaposlenih, pravi Štefanič. »Potrebujemo več ljudi tudi za zagotavljanje višjih standardov varnosti. Do danes smo zagnali okoli trideset odstotkov proizvodnje. Nekatere enote delajo stoodstotno, to sta obutvena in lesna industrija, ki nista bili poškodovani, pa tudi proizvodnji smol za gradbeno industrijo in lepil za lesno industrijo. V dveh tednih bomo na polovici kapacitet, v marcu ali aprilu pa predvidevamo, da bomo na 70 odstotkih. Na sto odstotkih kapacitet na tej lokaciji ne bomo nikoli več, kajti zavestno smo se odločili, da epiklorhidrinskih smol, ki predstavljajo 30 odstotkov proizvodnje, tukaj ne bomo več proizvajali.«

Po njegovih besedah bi bil Melamin danes po dodani vrednosti eno najboljših podjetij v Sloveniji. »O tem je težko govoriti ob misli na žrtve te tragične nesreče,« dodaja Štefanič. »Nikoli jih ne bomo pozabili. Postavili smo jim tudi spominsko obeležje, v spomin in opomin, kaj se lahko zgodi. Zato bomo vse varnostne koncepte spravili na najvišjo varnostno raven,« dodaja. Ob tem uvajajo tudi najsodobnejše proizvodne metode, ki jih nima še nihče v Evropi, zato Melamin vse bolj postaja referenčna tovarna za proizvajalce smol.