Na južnem pobočju grajskega griča se vinograd razteza od leta 2016, ko so zasadili 1050 trsov bele sorte belpin (chardonnay) in rdeče sorte rdečegrajc (zweigelt). Od vsega začetka zanj strokovno skrbi Kmetijski inštitut Slovenije pod vodstvom predstojnika oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo dr. Francija Čuša, ki ima tako dober primerjalni vpogled v počutje in vedenje ljubljanske trte. Kot pravi Čuš, če ne bi pretekli konec tedna zapadla obilica padavin, bi te dni govorili o najboljšem grajskem letniku. Čeprav to še vedno velja za »belo grozdje, ki smo ga potrgali prejšnji teden in je do zdaj najboljši letnik v življenjski dobi grajskega vinograda. Ima daleč največjo zrelost, ki smo jo do zdaj dosegli. Pri rdečem bi bilo enako, a je dež v zadnjih dneh zreduciral količino pridelka, čeprav bo kakovost v redu, vendar za kakšen odstotek nižja, kot bi bila brez dežja.«

Zaradi padavin je moral Čuš s sodelavci tik pred trgatvijo trte očistiti, zbrane v vinogradu pa je, preden so prijeli škarje v roke, pozval, naj bodo ob trganju pozorni na gnile jagode, in če jih opazijo, naj jih obvezno odstranijo. »V gajbe naj gre samo zdravo grozdje, položite pa ga čim bolj nežno, da bo prišlo do mlina in stiskalnice čim manj stisnjeno,« je še prisotne na včerajšnji trgatvi nagovoril Čuš, ki sam (ali pa kdo od njegovih sodelavcev) med sezono grajski vinograd obišče enkrat do dvakrat na teden. Vsak tretji dan tako eden od njih poskrbi za trte, pri čemer je bilo letošnje leto za vinogradnike specifično, ker je marsikje peronospora uničila del pridelka. A grajski vinograd jim je pred glivično boleznijo uspelo dobro zaščititi in grozdje je ostalo zdravo.

Ob nasaditvi vinograda na ljubljanskem grajskem griču je bil, kot je dejal Čuš, marsikdo skeptičen, kako bo trta v Ljubljani uspevala. »Vendar lahko vidimo, da so spremembe res takšne, da lahko grozdje dozori tudi sredi Ljubljane. Chardonnay ob skoraj istem času dosega enako zrelostno stopnjo kot sredi Štajerske, le z nekoliko manjšim pridelkom,« je še povedal strokovnjak. Lega ljubljanskega vinograda je resda nekoliko posebna, saj je obdan z gozdom. »Vendar smo letošnje leto, ko so imeli drugje velik problem z raznimi glivičnimi boleznimi, tukaj vinograd precej dobro zaščitili, tako da nismo imeli večjih težav, razen nekoliko z dežjem v zadnjih dneh.«

Poleg glivičnih bolezni, kot je še pojasnil Čuš, skrbi vinogradnikom povzroča tudi morebitna spomladanska pozeba, ki je grajsko grozdje prizadela lani in zato letnik 2021, ki ga bodo kmalu ustekleničili, tudi zdesetkala. Vendar pa bo po besedah strokovnjaka tudi lanski letnik, čeprav manjši, prav tako zelo dober. Za rast grozdja so bile ugodne letošnje vremenske razmere, zato so strokovnjaki ocenili, da bodo prihodnje leto ustekleničili približno 600 steklenic rdeče in enako število bele sorte. Kar pomeni, da je bil izkupiček pridelka dober kilogram grozdja na trto oziroma steklenica na trto.

Grajska trta za darilo

Včerajšnje ljubljanske trgatve so se udeležili tudi pokrovitelji grajskih trt, ki prihajajo iz različnih vetrov. Na grajski grič je tako grozdje namesto ene od pokroviteljic, ki trenutno zaradi službe živi v tujini, prišla trgat njena mama. Ta je hčerki za 46. rojstni dan podarila pokroviteljstvo nad mestno trto. Na vprašanje, zakaj se je tako odločila, je odgovorila: »Ker je grajska trta nekaj posebnega, ker je ljubljanska in ker smo Ljubljančani, hčerka pa je toliko mlada, da bo v Ljubljani živela, čeprav trenutno dela v tujini.«

Prvič se je grajske trgatve udeležil tudi vinski vitez in sommelier Dare Špenko, ki je od lani pokrovitelj več trt v grajskem vinogradu, k tej vlogi pa je privabil tudi kup svojih znancev in prijateljev. V svetu vina in degustacij je že več kot 30 let in pokroviteljstvo nad grajsko trto je zanj velika čast.

Med trgači na grajski trgatvi je bil tudi Edi Berk, pretor Častivrednega vinskega konventa svetega Urbana Ljubljana, kjer so, kot je poudaril sogovornik, dali sploh »osnovno pobudo in idejo za nastanek tega ljubljanskega vinograda«. Zato seveda ni presenetljivo, da je Berk, ki je pokrovitelj ene od ljubljanskih trt, del stalne zasedbe grajske trgatve. Poleg tega je kot grafični oblikovalec skupaj z arhitektom Andrejem Mlakarjem, s katerim imata studio Krog, zasnoval ureditev mestnega vinograda. Ta je urbana, simetrična, med vrstami pa so nizke brežine, utrjene z žičnimi košarami, napolnjenimi s kamni. Grajske trgatve se redno udeležuje tudi arhitekta Majda Kregar iz arhitekturnega biroja Ambient, kjer se podpisujejo pod prenovo ljubljanskega gradu. »Grajska trta predstavlja lep, slikovit del mesta. Grajski grič je bil včasih že posejan s trtami. Sedanja lokacija vinograda je zelo primerna. Na vsak način je to lepa scena in dobro izkoriščen prostor, tudi za sprehajalce.«