Na levem in desnem bregu Savinje, v tako imenovani Letuški gmajni v občini Braslovče, je v zadnjih desetletjih zraslo veliko hiš, nekaj tudi novih. »Tu so bili pred leti predvsem manjši vikendi, te so pozneje otroci podedovali od staršev, jih dozidali ali nadzidali in spremenili v bivalne stanovanjske hiše. Nazadnje je tu, pred šestimi leti, zgolj trideset metrov od Savinje, zrasla celo vila z bazenom. Številne parcele pa so se na tem poplavnem območju poceni prodajale,« nam je povedala domačinka, ki se, razumljivo, ne želi izpostavljati, njene podatke pa hranimo v uredništvu. V tem naselju je bilo v zadnji ujmi poplavljenih kar 150 od sicer 250 poplavljenih objektov v občini Braslovče.

Preselitev ljudi na poplavno varno lokacijo

V Letuški gmajni, naselju na desnem in levem bregu Savinje, je nekatere poplava prizadela že četrtič. Tudi zato župan Braslovč Tomaž Žohar zdaj, skupaj z državo oziroma predsednikom vlade, išče dolgoročne rešitve. Na mizi je, med drugim, tudi preselitev ljudi s tega območja na poplavno varno lokacijo. »Če se Savinja ne bi razlila na območju Letuša, bi se zagotovo v Celju in tudi v Laškem bi lahko bilo še veliko huje, kot je bilo. Vem, porajajo se vprašanja, kaj je ceneje: protipoplavno urediti obrežje Savinje ali preseliti ljudi. Sam odgovora na to vprašanje nimam, sem pa prepričan, da človeško življenje nima cene. Imeli smo pravzaprav srečo, da ni bilo žrtev. A ni rečeno, da jo bomo imeli še enkrat, če se takšna poplava ponovi jeseni,« pravi župan Žohar. In dodaja, da se je Savinja razlivala prav na tem območju že pred desetletji in je imela kar dvanajst rokavov. »Mi pa smo naredili napako, da smo to območje urbanizirali. V našem primeru je bilo to tako: Celjani so v Letuško gmajno pripeljali prikolico, jo sčasoma oblekli v les, tako da je to postal bivalni vikend. Nakar je bil sprejet zakon, ki je dovoljeval legalizacijo črnih gradenj. In na tak način se je zgodila urbanizacija, ki se ne bi smela. Toda enkrat je treba reči bobu bob in pustiti Savinji, da se razliva tam, kjer se lahko. Če ji tega prostora ne bomo dali in jo bomo omejevali, si ga bo našla sama. Zato menim, da je veliko smotrneje prizadetim zgraditi nove domove na ključ, in to na območjih, ki bodo poplavno varna. S tem pa bomo poskrbeli za dolgoročno poplavno varnost tako gorvodno kot dolvodno, vse do Celja in Laškega,« je prepričan Žohar. Kot je dodal, pa razume bolečino ljudi, ki so vezani na te domove.

»Moral si se prav pisati, pa si dobil vse«

Iz pogovorov z domačini smo razbrali, da je večina takšni rešitvi naklonjena, saj jih je večina doživela že več poplav in so od vsega hudega že utrujeni. »Upam, da bodo čim prej sporočili, kako in kaj, saj nekateri že razmišljamo, kako bomo spet sanirali posledice, kar seveda ni poceni. Če bi nas preselili drugam, pa tu v hišo seveda ne bi več vlagali denarja. Se pa bojim, da se marsikateri starejši trmasti prebivalec ne bo hotel odseliti,« je skeptičen Letušan, ki se prav tako ne želi javno izpostavljati. Kot nam je še dejala ena od domačink, pa je za letošnjo katastrofalno poplavo kriva tudi država. »Moral si se prav pisati, pa si dobil vse,« se priduša. In nas pouči, da gre za eminentno lokacijo ob Savinji, kjer je tudi borov gozdiček, ki pričara vzdušje, kot bi bili kje ob morju. »A žal so nekateri marsikaj tudi izsilili. Med drugim ceste, ki jih je zdaj seveda tudi odneslo. Nekateri prišleki pa so domačine tudi izsiljevali, da jim prodajo svoja zemljišča. Spomnim se, da je bilo še leta 1974 v Letuški gmajni vsega deset hiš, a so bile vse od Savinje oddaljene najmanj sto metrov. Ne pa tako kot danes, ko vidimo, kako je voda spodjedla hišo, ki je bila od Savinje oddaljena vsega 30 metrov,« še pove domačinka, ki prav tako pozdravlja potezo župana Braslovč, da bi tu uredili razlivno območje. Ob tem župana tudi pohvali, da je bil vsak dan v Letuški gmajni med prizadetimi, se z njimi pogovarjal in jim nudil vso pomoč. Tudi psihično. In tudi zato naj bi predlog o preselitvi večina podpirala.