Ministrstvo za naravne vire in prostor je javno razgrnilo dokumentacijo Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev avtocestnega odseka Koseze–Kozarje v šestpasovnico. Gre za integralni postopek, kar pomeni, da bo ministrstvo hkrati odločilo o izdaji gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Do 27. novembra lahko zainteresirana javnost poda pripombe k dokumentaciji, ki je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/naziv-gradnje-razsiritev-ac-a2-karavanke-obrezje-odsek-koseze-kozarje-v-sestpasovnico/.
Iz razgrnjene dokumentacije je razvidno, da namerava Dars razširiti 2,67 kilometra dolg odsek med Kosezami in Kozarjami, ki je sedaj urejen kot štiripasovnica. Gre za trenutno najbolj obremenjen avtocestni odsek v državi. Poleg tega namerava Dars porušiti in zgraditi več nadvozov, podvozov in mosta čez potoka Glinščica in Gradaščica ter urediti plato za bodoči bencinski servis Brdo, je razvidno iz zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Gradnja bencinskega servisa severno od hotela Mons bo predmet ločenega postopka, ki ga bo vodil bodoči najemnik servisa. Je pa že sedaj znano, da bo novi bencinski servis vključeval pritlični objekt z bifejem in trgovino, parkirišče za 85 osebnih vozil, devet parkirnih prostorov za avtobuse in štiri za avtodome ter prostor za počitek in rekreacijo. To bo šele tretji bencinski servis na ljubljanski obvoznici.
Pripravili poročilo
o vplivih na okolje
V javno razgrnjeni dokumentaciji je objavljeno tudi poročilo o vplivih na okolje, ki ga je za Dars pripravila družba Aquarius. Iz njega je razvidno, da bodo v času gradbenih del stanovanjske stavbe ob Cesti na Bokalce, na Vrhovcih, ob Španovi poti ter na Cesti Dolomitskega odreda 163 in Cesti na Ključ 96 potencialno najbolj dodatno obremenjene s koncentracijo delcev PM10. Zato so predvideni omilitveni ukrepi, denimo izvedba začasnih protiprašnih in protihrupnih ograj, ki naj bi zagotovili, da bo vpliv teh delcev na zdravje nebistven. »Neposredna onesnaženost zraka zaradi izpustov prometa po avtocesti bo sorazmerno velika, a ne bo povzročala čezmerne obremenitve okolja,« so v poročilu o vplivih na okolje ocenili, kako bo na kakovost zraka vplivalo povečanje prometa na razširjenem delu obvoznice.
Za vse stanovanjske stavbe, ki bi bile potencialno lahko obremenjene s hrupom, je predvidena pasivna protihrupna zaščita, ki jo je treba izvesti pred začetkom gradnje, je razvidno iz poročila. Za stavbi na Cesti Dolomitskega odreda 163 in Cesti na Ključ 96, ki bosta med začasno odstranitvijo obstoječih protihrupnih ograj bolj izpostavljeni hrupu, je v poročilu o vplivih na okolje predvidena postavitev začasnih protihrupnih ograj v skupni dolžini 157 metrov in višine treh metrov.
Ker bo gradnja potekala tudi na poplavnih območjih, bodo gradbeni delavci morali ves čas paziti, da bodo odvečni material hranili tako, da ne bodo zmanjševali pretočnosti rečnih strug in poplavnih koridorjev oziroma da ne bo prišlo do preusmeritve poplavnih tokov k urbanim območjem. Širitev obvoznice pa sodeč po pojasnilih v poročilu naj ne bi vplivala na poplavno ogroženost obravnavanega območja in zunaj njega oziroma naj bi celo izboljšala poplavno varnost.
Širitev tega odseka
že dolgo v pripravi
Leta 2008 so širitev omenjenega avtocestnega odseka na Darsu ocenjevali na okoli 37 milijonov evrov, po podatkih iz leta 2022 pa je ocenjena vrednost narasla na več kot 67 milijonov evrov. Glede na dolžino odseka gre torej za visoke zneske, a na Darsu so lani pojasnili, da te investicije ni mogoče primerjati z drugimi odseki, ker gre za del avtoceste »z zelo veliko prometno obremenitvijo, ki ima priključke in razcepe na zelo kratkih razdaljah, z velikim številom objektov (zunajnivojska prečkanja) ter bližnjo poselitvijo, zato so temu prilagojene tudi projektne rešitve in tehnologija gradnje ter ustrezni omilitveni ukrepi, ki višajo stroške investicije«.
Gre za projekt, ki ima precej dolgo brado. Državni lokacijski načrt, ki je predvidel širitev omenjenega odseka ljubljanske obvoznice, je vlada sprejela že leta 2009. Dars je za okoljevarstveno soglasje agencijo za okolje po stari zakonodaji zaprosil že maja 2018. Kot smo poročali spomladi leta 2020, je agencija med javno razgrnitvijo prejela številne pripombe k projektu širitve. Te so se nanašale predvsem na povečan hrup, izpuste škodljivih plinov, ravnanje z gradbenimi odpadki in varstvo voda. Dvema fizičnima osebama pa so priznali status stranskih udeležencev v postopku. V vmesnem času je začel veljati gradbeni zakon, ki je vpeljal možnost pridobivanja gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, zato je Dars konec leta 2020 zaprosil, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi skladno z določili integralnega postopka.
