Pohodniki so hodili po suhi poti, je povedal predstavnik organizatorjev Rudi Bregar, ki ocenjuje, da se je letošnjega popotovanja udeležilo skoraj še enkrat toliko pohodnikov kot lani.

»Ko so pohodniki zjutraj krenili na pot, je bila megla, sredi dneva pa je posijalo sonce,« je povedal. »Na poti so se lahko okrepčali tudi s potico, zaseko, klobaso, »tenstanim« krompirjem, palačinkami in drugimi svežimi dobrotami, ki so jih pripravili domačini. Pohod je spremljal tudi bogat kulturni program, ki so ga pripravile občine Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje,« je dodal Bregar.

Pot, dolga 22 kilometrov, je najprej vodila čez Slatno in Jelšo do Liberge in naprej do Preske, kjer se je razcepila na severno in južno. Severna je vodila prek Grmad skozi Gobnik do Moravč in cilja na Čatežu, južna, ki je nekoliko lažja in slikovitejša, pa prek Ježnega vrha, Primskovega in Razbor do cilja na Čatežu.

Pohodniki, ki so se pohoda udeležili večkrat, so prejeli posebna spominska priznanja in značke. Na zaključni prireditvi na čateškem vaškem trgu je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko, častni gost pa je bil pesnik in literarni urednik Ivan Gregorčič.

Ministrica Vrečko je pot, imenovano tudi Razhodnja, označila kot unikatno prireditev, ki združuje literarno zgodovino, kulinarična doživetja, hkrati pa je tudi športni dogodek. »In to so vse tiste vrednote, ki jih moramo dandanes še toliko bolj negovati in jih tudi ohranjati za prihodnost,« je, kot so sporočili z ministrstva, navedla.

Ko je Levstik pisal Popotovanje od Litije do Čateža, smo se Slovenci še borili za svoje mesto v zgodovini, borili smo se za lastno besedo in narodno identiteto, je poudarila Vrečko. »Šele osem let po tem je nastal prvi slovenski roman Josipa Jurčiča. In tudi potem smo se morali še nekajkrat boriti za svojo kulturo ter jezik in tudi danes to ni samoumevno. Ni samoumevno, da tukaj govorimo slovensko, beremo slovenske knjige, razpravljamo o naši kulturi in Franu Levstiku,« je izpostavila.

»V Levstikovem času je bilo slovenstvo zatirano, ni bilo dialoga niti glede jezika ne kulture, in ideje o neki lastni državi so bile še zelo zelo daleč. Ampak vse, kar lahko vzamemo tako iz njegove literarne zgodovine kot tudi njegove politične misli danes, je, da moramo te dosežke ohranjati in jih ne imeti za samoumevne,« je zbranim še dejala ministrica za kulturo.

Zgodovina Levstikove poti sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je po njej s svojimi študenti začel hoditi profesor Anton Slodnjak. Njegovo delo je nadaljeval profesor Matjaž Kmecl, danes pa s študenti hodi profesor Miran Hladnik. Kmecl je pred dobrimi tremi desetletji pomagal z nasveti pri določanju, označevanju in idejni zasnovi Levstikove poti, po kateri se zdaj več kot 30 let vsako drugo novembrsko soboto odpravljajo številni pohodniki iz Slovenije in tujine.

Pohod po Levstikovi poti so množičneje začeli pripravljati leta 1987, ko se je na pot odpravilo nekaj manj kot 400 popotnikov iz vse Slovenije. Lani se ga je udeležilo 7000 ljudi.