Pred slabim mesecem se je nekaj deset pripadnikov civilne pobude v Slovenski Bistrici zbralo na protestu, na katerem so izrazili nezadovoljstvo z načrti podjetja Energija. To je trenutno v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj po integralnem postopku za gradnjo kar 56 vetrnih elektrarn. Od tega naj bi jih 15 stalo na območju Zreškega Pohorja ter občin Mislinja in Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili v podjetju Energija, katerega edini lastnik je švicarska družba Woc Gruup, naj bi imela vsaka od 56 vetrnih elektrarn nazivno moč 3,5 megavata, skupaj torej 196 megavatov. Po njihovem bi bil to velik prispevek k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov, saj bi zagotovili pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije, hkrati pa zmanjšali odvisnost Slovenije od uvoza električne energije.
Ohranjanje naravnega
okolja za prihodnje rodove
Med drugim so vetrne elektrarne načrtovane v neposredni bližini Turističnega centra Rogla, ki vse leto gosti kolesarje, pohodnike, smučarje in druge obiskovalce od blizu in daleč ter jim poleg številnih športnih, doživljajskih in drugih priložnosti ponuja pester nabor kulinaričnih dobrot. Pohvalijo se lahko z lokalno pridelanimi živili in izdelki, katerih kratke nabavne verige omogočajo vrhunsko kakovost izjemnega okusa ter kratke nabavne verige z nizkim ogljičnim odtisom. »Ohranjanje naravnega okolja v čim bolj prvobitni obliki je za dolgoročni razvoj naše občine in uresničevanje strateških ciljev podjetja Unitur odločilnega pomena,« pravi zreški župan Boris Podvršnik. Dodaja, da je njihova občina prepoznana kot zelena, trajnostna in varna destinacija edinstvenih doživetij za turiste in kot razvojno naravnano okolje, ki zagotavlja družbene in socialne pogoje ter ohranja naravno okolje za visoko kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Medtem ko strateški cilji podjetja Unitur predvidevajo razvoj okoljsko vzdržnih in trajnostno naravnanih turističnih produktov, se zavezujejo k odgovornemu turizmu ter si prizadevajo za skrbno ravnanje z naravnimi viri.
Da so turistični produkti, ki jih razvijajo na Zreškem Pohorju, v skladu s tako imenovanimi zelenimi trendi na globalnem turističnem trgu, strategijo slovenskega turizma ter razvoja turizma na destinaciji Rogla - Pohorje, poudarjata tudi izvršna direktorja družbe Unitur Barbara Soršak in Aleš Slapar. »Poimenovanje Pohorja zelena pljuča Slovenije ni naključno, saj obiskovalci in turisti pri nas res najdejo zeleno oazo miru, zadovoljstva in dobrega počutja. To je še eden od mnogih razlogov, zakaj se z načrtovanim projektom postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju ne moremo strinjati,« pravi Soršakova. Lokacije za postavitev vetrnih elektrarn pa niso predvidene le v neposredni bližini Turističnega centra Rogla, pač pa tudi na že obstoječih športnih površinah oziroma površinah, ki so v prostorskih načrtih predvidene za širjenje smučarskih in tekaških prog ter razvoj novih zelenih turističnih produktov. »Prepričani smo, da bi predvidena polja vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenila podobo Pohorja, hkrati pa bi izredno negativno vplivala na floro in favno ter prostoživeče živali, med katerimi so tudi ogrožene vrste. Prav tako bi upočasnila ali celo onemogočila nadaljevanje skoraj pol stoletja razvijajočega turizma na Zreškem Pohorju,« še navaja Podvršnik. Predstavnik investitorjev Mitja Hertiš pomisleke razume, a zagotavlja, da bodo striktno upoštevali veljavno zakonodajo, vrednost hrupa pa naj ne bi bila presežena na nobenem od objektov.
