Skakalni center je postavljen na območju, kjer je bil gozd močno poškodovan zaradi žleda. Člani društva POK so ga posekali in opravili težka zemeljska dela na skalnatem terenu. Do skakalnega centra so pripeljali dostopno pot, vodo in elektriko. Idejno zasnovo za profile skakalnice je naredil Oto Giacomelli, arhitekturno pa jih je zasnoval domači arhitekt Andrej Čopič.

Posebno pomoč so jim namenili tudi pri skakalnem klubu Triglav Kranj, ki jim je po prenovi velike kranjske skakalnice poklonil keramične smučine. Tudi plastična masa za doskočišča ni nova, kupili so rabljeno, vendar v dobrem stanju in bo še naprej služila svojemu namenu.

»Cilj tega skakalnega centra je, da bomo povezali z njim celotno Primorsko. Gora je majhna, otrok pri nas žal ni veliko, prihajajo pa k nam otroci od vsepovsod, od Grgarja, Nove Gorice, Vipave do Črnega Vrha,« je pred tekmo za STA povedal predsednik kluba POK, Igor Polanc.

Na skakalnicah že vadi okrog 15 otrok med osmim in 13 letom starosti pod trenerskim vodstvom uspešnega smučarskega trenerja in nekdanjega smučarskega skakalca Danila Pudgarja.

Skakalni center so dokončali ob pomoči ajdovske občine in donacij domačih podjetnikov. Na planoti Gora so tako obudili v prejšnjem tisočletju že bogato tradicijo smučarskih skokov.

Skorajda ni Gorjana, ki se ne bi vsaj enkrat preizkusil v smučarskih skokih, vsaj iz starejših generacij. Tradicija smučarskih skokov sega v leto 1957, ko so na Predmeji resno pristopili k delu v takratnem klubu. Kmalu so se pokazali rezultati, imeli so vedno več tekmovalcev in bili eden izmed najuspešnejših klubov v Sloveniji.

Klub je dal mnogo odličnih tekmovalcev, ki so ponesli ime Predmeje in Gore v svet. Najuspešnejši tekmovalec je bil zdaj že pokojni Stanko Velikonja, ki je bil med letoma 1974 in 1980 tudi stalni član mladinske in članske reprezentance Jugoslavije. Njegov primorski rekord 154 metrov pa je držal kar 33 let, ko ga je preskočil slovenski reprezentant Jaka Hvala iz Ponikev na Šentviški planoti.