V Splošni bolnišnici Celje že nekaj časa opozarjajo, da za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v urgentnem centru in hkratno nemoteno specialistično ambulantno dejavnost na sekundarnem nivoju nimajo dovolj lastnih kadrov. Zdravstvene domove v regiji in koncesionarje so zato pozvali, da jim pomagajo zapolniti delovišče zlasti za hitre preglede v urgentnem centru, saj so njihovi zdravniki, zlasti internisti, preobremenjeni. Posledično v njihovih rednih ambulantah naraščajo tudi čakalne dobe. Skupaj z Mestno občino Celje so zato organizirali posvet z župani in županjami ter vodstvi zdravstvenih domov v celjski regiji, da bi poiskali morebitne rešitve, dokler ne bodo vpeljane tudi sistemske rešitve. »Posvet je bil konstruktiven, jasno pa je, da v trenutnih razmerah ni prizaneseno nikomur. Težave imamo tako mi kot na primarnem nivoju, zato upamo, da bomo rešitve čim prej našli v dogovoru z glavnima odločevalcema, ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico. Dejansko nam iz urgentnega centra uhajajo predvsem mladi zdravniki, ker so obremenitve zanje enostavno prehude,« srž težav opiše direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić.
Dobrih 60 odstotkov
na urgenco brez napotnice
Kot dodaja, bodo nekatere rešitve poskušali najti sami. »V ta namen smo formirali strokovno skupino, ki se bo organizirano ukvarjala z organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva na celjskem območju, možne rešitve pa bo predstavila na prihodnjem sestanku,« pravi Kovačić. Strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina je ob tem postregel tudi z nekaj konkretnimi številkami. »Od januarja 2016, ko smo odprli urgentni center, se je število bolnikov v tem centru povečalo za 12 odstotkov, na oddelku kirurške nujne pomoči pa je bil od leta 2018 do letos porast kar 38-odstoten,« pove Komadina in doda, da skokovito narašča zlasti število pacientov v tretjem življenjskem obdobju, katerih obravnava je še bolj zahtevna, saj mladi zdravniki ne poznajo celotnih anamnez in kartotek teh bolnikov. In prav to jih odvrača od dela v urgentnem centru. »Prav tako so urgentni centri postali nekakšna točka za izvajanje paliativne oskrbe. Kar ni prav. Hkrati kar okoli 60 odstotkov bolnikov pride na urgenco brez napotnice, ker je dostop do nje pač lažji, saj je odprta nonstop. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo od 13.016 obravnavanih pacientov kar 10.877 takšnih, ki so prišli k nam brez napotnice. Zdaj skušamo z analizo med zdravniki na primarnem nivoju in bolnišnico ugotoviti, zakaj je tako,« razloži Komadina. In doda, da bodo poskušali najti rešitve v združevanju moči in večji racionalnosti.
Čeprav se zavedajo, da zdravnikov, ki delajo v javnih zavodih, ne morejo prisiliti, da bi delali še pri drugem delodajalcu. »Največja težava je trenutno to, da zelo težko sestavimo dežurstva. Z enakimi težavami pa se srečujejo tudi na primarnem nivoju,« še prizna Komadina. Čeprav, kot je dejal Kovačić, ne pričakujejo radikalnih in hitrih sprememb brez sistemskih rešitev, pa upanje, da bodo nekatere rešitve vendarle našli znotraj stroke, ostaja. »Pogovore bomo nadaljevali že prihodnji teden,« so optimistični v vodstvu celjske bolnišnice.
