V ponedeljek popoldne je STA poročala, da je skupina geografov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje naletela na obsežno območje z vodo nenavadne barve, za katero so strokovnjaki ugotovili, da je onesnažena. Voda je imela neprijeten vonj, ugotovili so tudi, da zaradi vode odmira rastlinje. Raziskovalci so izmerili, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka, ki se izteka v Ljubljanico, le 12,4-odstotna. Ugotovili so opazno povišane vrednosti fosfatov in kloridov, kar nakazuje na umetno onesnaženje. Ker spada omenjeno območje pod zaščiteno območje Natura 2000, so se raziskovalci odločili podati prijavo na policijo, okoljski inšpektorat in javni zavod KPLB. Geograf Uroš Stepišnik s filozofske fakultete je predvideval, da gre morda za izpust komunalnega blata iz čistilnih naprav v pritok Ljubljanice. »Seveda smo vključil tudi možnost, da gre za kaj naravnega, in še vedno upamo, da gre za naravni pojav. V nedeljo smo vzeli vzorec in s hitrimi testi ugotovili, da so v vodi povečane količine fosfatov in klora. Takšnih količin še nikoli nismo našli na terenu v Sloveniji in naš hidrolog je bil šokiran. Dodal je, da je zelo nenavadno, da se voda s takšno barvo in vonjem pojavi samo na enem mestu. Prav tako ni znakov, da bi bila za temno barvo vode, ki se steka v Ljubljanico, kriva erozija šote.

S policije so nam sporočili, da so v ponedeljek popoldne dobili obvestilo o onesnaženosti vode na Ljubljanskem barju. Na območju tako imenovane stare struge Ljubljanice so zaznali snov rjavordeče barve, zaradi česar so obvestili pristojne službe. Policisti so opravili ogled in zavarovali vzorec snovi. Za zdaj še ni znano, kakšen je izvor te snovi in njen morebiten vpliv na okolje. V primeru, da bodo ugotovili, da gre za sum kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, bodo o tem obvestili državno tožilstvo. Direktor KPLB Janez Kastelic nam je sporočil, da so tudi oni poklicali policijo, ko so si po opozorilu strokovnjakov ogledali omenjeno območje. Dodal je, da čakajo na rezultate analize vzorcev. Tako z inšpektorata kot iz Agencije RS za okolje so nam sporočili, da so vzeli vzorec sumljive snovi, vendar do danes še niso imeli rezultatov. Omenjeno območje je med naseljem Bevke v občini Vrhnika in naseljem Notranje Gorice v občini Brezovica. Predsednik sveta krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič je za STA komentiral, da se je neznosen smrad, ki so ga opazili raziskovalci, začel širiti že takoj po poplavah. Poleg rastlin so po njegovih opažanjih poginile tudi manjše živali, kot so krti in miši. Opozoril je, da tovrstne pojave opazijo za vsakimi poplavami. Po njegovem mnenju so poplave po navadi spomladi ali jeseni, ko je manj odmrle vegetacije, zato tudi vonj ni tako močan. Da gre za komunalno blato, se mu zdi popolnoma nelogično, saj bi se domnevno odvrženo blato ob poplavah razredčilo.

Ali je taka voda zdravju škodljiva

Raziskovalci, ki so opozorili na onesnaženost, prihajajo z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Matej Lipar iz ZRC SAZU nam je sporočil, da so v prostem času naleteli na neprijeten vonj, ki je prihajal iz vode na sotočju Bevškega jarka in Ljubljanice. Konec tedna so se odločili, da pojav dokumentirajo in videno preventivno prijavijo pristojnim organom. »Zaradi zaskrbljenosti, da je morda prišlo do kršenja okoljskih predpisov, je bila vložena prijava potencialnega onesnaženja. Upamo, da bodo odgovorni izvedli celovito preiskavo potencialnega onesnaženja in ugotovili vzroke, kako je do tega prišlo, in podali rešitve, kako se lahko tovrstnim dogodkom v prihodnje izogne,« nam je pojasnil raziskovalec. Glede navedb predsednika krajevne skupnosti, da gre za naravni pojav, je Lipar dodal, da je seveda mogoče, da gre za naravni pojav, ampak da izvor ni njihova glavna skrb. »Ključno vprašanje je, ali je taka voda zdravju škodljiva – tako za ljudi kot živali in rastlinje. Naš edini namen je bil, da se preveri, ali obstaja morebitna nevarnost. Zlasti ob visokih vodah, višjih od običajnih, bi lahko prišlo do vtekanja in izpiranja nezaželenih snovi s širšega območja.«