Bled. Medtem ko sta nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti in blejski župnik Janez Ferkolj izjavo o konceptu in vsebini stalne muzejske razstave na Blejskem otoku z naslovom Simboli slovenstva letos spomladi podpisala slavnostno in na očeh javnosti, je postavitev razstave potekala v tajnosti in stran od oči radovednežev. Prav takšna je bila 29. septembra tudi skrivnostna otvoritev muzejske zbirke v proštiji na Blejskem otoku, na katero mediji nismo bili povabljeni.
»Šlo je za dogodek interne narave oziroma zaključni delovni sestanek s predstavitvijo dogovora o razstavi na Blejskem otoku med deležniki – Nadškofijo Ljubljana, ministrstvom za kulturo, Župnijo Bled in Narodnim muzejem Slovenije. Po predstavitvi je bila razstava predana namenu in na voljo za ogled obiskovalcem otoka,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja Narodnega muzeja Slovenije (NMS) dr. Mateja Kos Zabel. Po njenih besedah je NMS med pripravo in postavitvijo razstave sodeloval z Župnijo Bled, ki je lastnica nekaterih za razstavo pomembnih predmetov, medtem ko je končni izbor razstavnih vsebin delo avtorjev iz NMS, ki pri svojem delu niso odstopali od veljavnih standardov za postavitev muzejskih razstav in predstavljanje vsebin, je poudarila sogovornica.
»Z razstavo želimo celovito prikazati pomen in vlogo Blejskega otoka v zgodovini, kulturi in narodni zavesti Slovencev ter predstaviti z njim povezane simbole Slovenije. Izboru razstavnih vsebin so botrovali preverljiva znanstvena dognanja ter arheološki, zgodovinski, umetnostnozgodovinski in drugi viri. Vsakemu posamezniku pa je seveda dana možnost, da si jih interpretira po svoje,« je dodala Kos-Zabelova.
Ne gre za muzej, ampak razstavo
Na ministrstvu za kulturo so že pred odprtjem razstave poudarili, da ne gre za muzej slovenstva oziroma razstavo o simbolih slovenstva, kot je bilo prvotno mišljeno, saj se je projekt skozi leta spreminjal in
dopolnjeval. »Narodni muzej Slovenije, ki mu je ministrstvo za kulturo zaupalo postavitev razstave, je zasnoval več različic koncepta predstavitve in vsebine razstave. Končno različico sta letos s podpisom izjave potrdila nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti in župnik Župnije Bled Janez Ferkolj. Vsebino razstave najbolje povzema podnaslov razstave Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva,« so pojasnili na kulturnem ministrstvu in dodali,
da dogovorjenega koncepta in vsebine razstave pod vodstvom ministrice Aste Vrečko niso spreminjali. Dodali so, da so dogovori glede postavitve razstave potekali tako s predstavniki stroke kot s predstavnikom cerkve oziroma blejskim župnikom. Ta
je ob našem poizvedovanju skorajšnje odprtje muzejske zbirke
nazadnje potrdil že konec julija, a se je to zamaknilo zaradi letnih dopustov in bolniških odsotnosti izvajalcev del ter zamud glede dobavnih rokov materialov.
»Dodatne vsebine na Blejskem otoku so dodaten razlog za obisk otoka, ki je prostor srečevanja, kulture, dialoga ter občudovanja slovenske dediščine in lepote kraja. To so razlogi, zaradi katerih ljudje prihajajo k nam, saj bogatijo življenje obiskovalcev in jim ustvarjajo lepe spomine,« je povedal Janez Ferkolj in poudaril, da je Blejski otok eden najstarejših in najpomembnejših krščanskih romarskih krajev v Sloveniji. Pojasnil je, da je za ekipo obrtnikov, mojstrov in predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine obsežna in temeljita naloga. Obnova in revitalizacija proštije, ki jo je financirala Župnija Bled, je bila izredno zahtevna, saj gre za stavbo iz 17. stoletja, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Pred odprtjem muzeja je bilo treba zagotoviti precizne muzealske pogoje – od ustrezne vlage in temperature do ustrezne svetlobe in natančnosti postavitve zbirke. Želeli so ohraniti pridih hiše, ki je že sama po sebi muzejski eksponat.
Opozarja na sprenevedanje
»Blejski otok je kraj, ki je za javnost odprt vsak dan, zato posebni dogodki v zvezi z razstavo niso predvideni. Cena vstopnice za obisk otoka je nespremenjena že tretjo sezono in znaša 12 evrov na odraslo osebo ter se ob odprtju prenovljene proštije in odprtju razstave ni spremenila,« je jasna Romana Bohinc iz družbe Blejski otok. V jesenskem času je na otoku povprečno 150 obiskovalcev na dan, po besedah sogovornice si večina ogleda tudi razstavo.
Medtem pa predsednik društva Slovenski staroverci Marko Hren opozarja, da je šlo pri vzpostavitvi muzeja s simboli in dokumenti slovenstva od poselitve do osamosvojitve za del sporazuma med Republiko Slovenijo in Rimskokatoliško cerkvijo ob zaključku denacionalizacije Blejskega otoka. Ker celotne priprave in izbora muzejskih artefaktov ni upravljal Narodni muzej Slovenije, kot je bilo določeno z zadevnimi akti, ampak Župnija Bled kot verska organizacija, Hren muzejsko zbirko na Blejskem otoku ocenjuje kot versko pristransko, s tem pa tudi kot protizakonito in protiustavno.
»Površna in metodološko izvotljena vsebina ne ustreza nalogi, ki je bila zadana Narodnemu muzeju Slovenije. Ta bi moral strokovno, nevtralno in popolnoma avtonomno pripraviti koncept, vsebino in celostno podobo zbirke,« je prepričan avtor knjige z naslovom Podob©a kolonije ali podoba raja?, ki je kronika nastajanja muzeja posebnega pomena na Blejskem otoku.
