Nina Orlić se v Šiški skupaj s sodelavci trudi ustvarjati urbani prostor, kjer lahko mladi od 10. do 29. leta z različnimi aktivnostmi preživljajo prosti čas ter tudi sami dajejo pobude, kaj jih zanima, česa bi se radi naučili. »Stremimo k temu, da je ta prostor sprejemajoč in vključujoč, ne glede na to, od kod kdo prihaja, kakšna je njegova etnična ali religijska pripadnost. Poskušamo ustvariti prostor spoštovanja in spodbujanja drug drugega,« pojasni. Mladinsko delo je na točki, ko mora na novo premisliti svojo podobo, je še prepričana vodja zmajev v šišenski enoti. »Večina ljudi misli, da se mladinski delavci ukvarjamo samo z mladimi delinkventi ali deprivilegiranimi mladostniki, s tistimi, ki imajo težave. Res je, to je en del naše službe, a je hkrati veliko več, ker smo tukaj za vse mlade. Dajemo jim možnosti, ki jih v šolskem ali vsakdanjem okolju nimajo ali pa jih primanjkuje. Cilj je, da je njihov čas, preživet pri nas, aktiven, da odnesejo neko novo izkušnjo, novo znanje, nov izraz.«

Apatičnost, ko je itak vseeno

Mladinski delavci se nahajajo med učitelji in starši, kar ima tudi svoje prednosti. Pri Mladih zmajih je sodelovanje mladostnikov na prostovoljni bazi, pomembno pa je, da spoštujejo pravila. Če jih kdo krši, mu dajo priložnost, da svojo napako popravi. Yousra Gassa je 24-letna prostovoljka iz Belgije, ki študira socialno pedagogiko. V Sloveniji je tretji mesec, da bi v okviru šolanja pridobila praktične izkušnje. »Presenetilo me je, kako dobro znajo angleško. Nekateri me razumejo, vendar v angleščini ne znajo dobro odgovarjati, v splošnem pa so zelo vešči tega jezika. Slovenščina se mi kot Belgijki zdi precej glasna, a polna čustev. Delo tukaj mi je zelo všeč. Rada sem z mladimi, da jim lahko pomagam, da sem zanje vedno tu, da organiziram ter prispevam pri različnih projektih in delavnicah.«

Zaprtje v času najhujše epidemije koronavirusa je, kot opozarjajo strokovnjaki, na mladih pustilo veliko posledic. »Med drugim so se močno navadili preživljati čas na telefonih, zato jih nenehno vabim, da se pridružijo igranju družabnih iger ali kakršnih koli dejavnosti stran od telefonov. Če vidim, da je kdo še posebej sramežljiv, pristopim in pomagam, da se odpre,« pove Yousra Gassa. Ko so se vrata Mladih zmajev znova odprla brez omejitev, so v tem prvem obdobju opazili velik porast mladih, ki so bili lačni druženja in vpetosti v raznorazne aktivnosti, kot so delavnice vrtenja glasbe, urjenja v različnih ročnih spretnostih, tekmovanja v namiznem nogometu. Tudi Nina Orlić je o današnjih mladostnikih povedala: »Opažam, kako zelo težko je pri njih ohranjati entuziazem ali vero, da lahko kaj spremenijo. To me najbolj boli, ta apatičnost, da je itak vseeno. Pri svojem delu jim poskušam orisati, da imajo možnosti, če le pokažejo interes in za to nekaj naredijo. Dostikrat želijo tudi zelo na hitro doseči vrhunske rezultate, ampak ti ne pridejo čez noč. Naučiti se morajo potrpljenja. Tudi majhen otrok mora neštetokrat pasti, preden shodi. Svojo vlogo vidim v tem, da jim pomagam narediti prve korake v svet odraslosti.«

Včasih dovolj že en potisk

Ne glede na to, kakšno je zanimanje mladih za določene stvari, izkušnje Nine Orlić kažejo, da če jim odrasli namenijo podporo in čas ter če vanje verjamejo, bodo iz nič naredili vse. Poleti je v enoto prišlo dekle, ki je bilo čisto iz sebe, ker ni naredila letnika. Prepozna je bila za šolsko nalogo, ki je vključevala sodelovanje na šolski modni reviji. »Po pogovoru z njo je pod mentorstvom sodelavke Nike Rupnik nastal uspešen projekt modne revije Raz-kroj. Skupaj z dekletom so mladi z recikliranjem starih oblek naredili čisto noro modno revijo tukaj zraven. Ljudje so gledali z avtobusnih postaj, kaj za vraga se dogaja. Z odlično modno revijo so presenetili tako sami sebe kot tudi nas.«

Poudarek pa ni samo na mladih. S prihodnjimi dogodki nameravajo negovati in krepiti sočutje, ki ga primanjkuje do vseh drugih, do okolja, pa tudi do sebe. »Tukaj vidim, kako res mlade punce grdo govorijo o sebi, si rečejo, da so neumne in podobno. Vprašam jih, ali se slišijo, če bi kaj takega rekle komu drugemu. Dostikrat pozabljamo na sočutje do sebe. Sicer pa se bodo morale vse generacije na novo naučiti medsebojnega spoštovanja, se na novo učiti druga od druge,« je prepričana Nina Orlić.