Življenje zna spisati tudi krute zgodbe s srečnim razpletom. Sredi ene takih se je znašla desetletna deklica Tatjana Nekonečna iz Mykolaiva v južni Ukrajini. Pred skoraj štirimi meseci sta z babico Tatjano Menžinsko pobegnili pred bombami in svoj novi dom našli v Črnomlju pri babičini sestri, ki v Sloveniji živi že dvajset let. V Ukrajini je ostal dekličin dedek, pa tudi petletna sestrica in druga babica. »Bombe so uničile most, ki pelje v mesto. Zdaj se je bombardiranje nehalo, toda ljudje ne morejo nikamor, saj ni ceste, ni mostu,« s solzami v očeh pripoveduje babica. S seboj sta vzeli le najnujnejše, v Ukrajini je tako med drugim ostala tudi dekličina flavta. Rada ima glasbo, štiri leta je obiskovala glasbeno šolo, toda flavta je morala ostati doma.
Zbrali denar in deklici
kupili flavto
Ko so na novomeškem Društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) izvedeli za zgodbo mlade flavtistke, so hitro ukrepali. Po nasvet, kako bi prišli do kakšne rabljene flavte, se je predsednica društva Branka Bukovec obrnila najprej na Pihalni orkester Krka, ta pa naprej na Zvezo godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Ni bilo potrebnih veliko besed, da so se dogovorili, da bodo flavto deklici podarili. »Takoj smo šli v akcijo, vseh petnajst godb, članic naše zveze, je bilo takoj za stvar. Obrnili smo se na podjetje Simphony International, ki nam je novo flavto ponudilo za zelo ugodno ceno, tako da so tudi oni sodelovali pri akciji,« pripoveduje predsednik zveze Robert Kren. Zbrali so denar in s skupnimi močmi nabavili kakovostno šolsko flavto. »Res lepo. Hvala Branki, hvala Slovencem,« je bila navdušena babica, ko so njeni vnukinji v začetku junija na srečanju ukrajinskih družin v Novem mestu podarili nov inštrument. Jeseni bo tako lahko desetletna Tatjana nadaljevala glasbeno šolanje. V zahvalo je nastopila na nedavnem tradicionalnem Tednu kultur, ki ga pripravlja DRPD.
V programe društva je trenutno vključenih 25 ukrajinskih družin, to je skupaj z otroki okoli 65 oseb. Trenutno so nastanjeni v novomeški občini, pa tudi v občinah Škocjan, Žužemberk, Črnomelj in Dolenjske Toplice. DRPD si je v tridesetih letih obstoja nabralo ogromno neprecenljivih izkušenj z vključevanjem priseljencev, migrantov in beguncev v novo okolje. Poleg učenja slovenščine trikrat tedensko in številnih drugih programov ponujajo tudi individualno psihosocialno pomoč, pomoč v obliki hrane in oblačil, pomagajo pri prevodih, urejanju dokumentacije in pridobitvi statusa beguncev, pri iskanju namestitve, zaposlitve. »Resda imamo veliko izkušenj, a zato naše delo žal ni nič bistveno lažje. Vsaka družina, ki je morala zaradi vojne zapustiti svoj dom in bližnje, prestaja hude čase, in njihove potrebe so različne,« pravi Branka Bukovec.
Skupaj tudi jočejo
»Zgodb se je nabralo že veliko, in nobena skrivnost ni, da velikokrat skupaj tudi pojočemo,« dodaja. »A tem ljudem moramo kot solidarna družba pomagati, pri čemer nas vedno znova razveseli dobrota ljudi in organizacij, ki se vključijo in pomagajo po svojih močeh.« Ena takih lepih zgodb znotraj ukrajinske tragedije je tudi zgodba sedemletnega Tymofiija in njegove družine. Varno nastanitev so našli v Novem mestu zahvaljujoč solidarnosti družine Cvitkovič Maričič, ki jim je ponudila svoje stanovanje. Deček se je nedavno razveselil tudi novega kolesa. »Ko smo na socialnih omrežjih objavili, da zanj iščemo rabljeno kolo, se je nemudoma odzvala mlada podjetnica in priskrbela ne eno, ampak dve kolesi. Otrok je namreč še precej in prav vsakdo lahko pomaga, kolikor pač lahko, da jim vsaj na ta način omogočimo čim bolj brezskrbno otroštvo,« je še dejala Bukovčeva.
Še največ težav je z iskanjem primernih nastanitev za pribegle družine. Tako DRPD trenutno za petčlansko družino išče stanovanje za najem, po možnosti v bližini Novega mesta, saj imajo v družini srednješolca, ki si želi nadaljevati šolanje.
